Heidenhain ITNS 530 CYCLE PROGRAMMING

Page 1
Uporabniški priročnik Programiranje ciklov
iTNC 530
NC-programska oprema 340 490-06, 606 420-01 340 491-06, 606 421-01 340 492-06 340 493-06 340 494-06
Slovensko (sl) 8/2010
Page 2
Page 3

O tem priročniku

V nadaljevanju boste našli seznam simbolov za napotke, ki se uporabljajo v tem priročniku.
Ta simbol pomeni, da je treba pri opisani funkciji upoštevati posebne napotke.
Ta simbol pomeni, da pri uporabi opisane funkcije obstaja ena ali več naslednjih nevarnosti:
Nevarnosti za obdelovanecNevarnosti za vpenjaloNevarnosti za orodjeNevarnosti za strojNevarnosti za upravljavca
Ta simbol pomeni, da mora opisano funkcijo prilagoditi proizvajalec stroja. Opisana funkcija lahko nato deluje na različnih strojih različno.
Ta simbol pomeni, da podrobnejši opis funkcije najdete v drugem uporabniškem priročniku.
O tem priročniku

Želite sporočiti spremembe ali ste odkrili napako?

Nenehno se trudimo izboljševati dokumentacijo. Pomagajte nam pri tem in nam sporočite želene spremembe na naslednji e-naslov: tnc-userdoc@heidenhain.de.
Page 4

TNC-tip, programska oprema in funkcije

Ta priročnik opisuje funkcije, ki so na TNC-jih na voljo od naslednjih številk NC-programske opreme dalje.
TNC-tip
iTNC 530 340 490-06
iTNC 530 E 340 491-06
iTNC 530 340 492-06
iTNC 530 E 340 493-06
iTNC 530, programirno mesto 340 494-06
Tip TNC-ja
iTNC 530, HSCI in HeROS 5 606 420-01
iTNC 530 E, HSCI in HeROS 5 606 421-01
Oznaka E označuje izvozno različico TNC-ja. Za izvozne različice TNC-ja velja naslednja omejitev:
TNC-tip, programska oprema in funkcije
Istočasni premočrtni premiki do 4 osi
HSCI (HEIDENHAIN Serial Controller Interface) je nova strojna platforma krmilnih sistemov TNC.
HeROS 5 je novi operacijski sistem TNC-krmilnih sistemov na osnovi HSCI.
Proizvajalec stroja prilagodi uporabni obseg zmogljivosti posameznega TNC-ja s strojnimi parametri. Zato so v tem priročniku opisane tudi funkcije, ki niso na voljo na vsakem TNC-ju.
TNC-funkcije, ki niso na voljo na vseh strojih, so na primer:
Izmera orodja z namiznim tipalnim sistemom
Za dejanski obseg funkcij lastnega stroja se obrnite na proizvajalca stroja.
Št. NC-programske opreme
Št. NC-programske opreme
4
Page 5
Mnogi proizvajalci strojev in HEIDENHAIN nudijo tečaje za programiranje TNC-jev. Udeležba na tovrstnih tečajih je priporočljiva za intenzivno seznanitev s funkcijami TNC-ja.
Uporabniški priročnik:
Vse TNC-funkcije, ki niso povezane s cikli, so opisane v uporabniškem priročniku za iTNC 530. Če tega uporabniškega priročnika nimate, se obrnite na podjetje HEIDENHAIN.
ID uporabniškega priročnika za pogovorna okna z navadnim besedilom: 670 387-xx.
ID uporabniškega priročnika DIN/ISO: 670 391-xx.
Uporabniška dokumentacija za smarT.NC:
Način delovanja smarT.NC je opisan v posebnem delu. Če tega dela nimate, se obrnite na podjetje
HEIDENHAIN. ID: 533 191-xx.
TNC-tip, programska oprema in funkcije
Page 6

Programske možnosti

Pri iTNC 530 so na voljo različne programske možnosti, ki jih lahko aktivira proizvajalec stroja. Vsako možnost, ki vsebuje naslednje funkcije, je treba aktivirati posebej:
Programska možnost 1
Interpolacija plašča valja (cikli 27, 28, 29 in 39)
Premik v mm/min pri krožnih oseh: M116
Vrtenje obdelovalne ravnine (cikel 19, funkcija PLANE in gumb 3D­ROT v načinu Ročno)
Krog na treh oseh pri zavrteni obdelovalni ravnini
Programska možnost 2
Čas obdelave niza 0,5 ms namesto 3,6 ms
5-osna interpolacija
Interpolacija s polinomskim zlepkom
3D-obdelava:
M114: samodejni popravek strojne geometrije pri delu z vrtljivimi
osmi
M128: ohranitev položaja konice orodja pri pozicioniranju vrtljivih
TNC-tip, programska oprema in funkcije
osi (TCPM)
FUNKCIJA TCPM: ohranitev položaja konice orodja pri
pozicioniranju vrtljivih osi (TCPM) z možnostjo nastavitve načina delovanja
M144: upoštevanje kinematike stroja pri DEJANSKIH/ŽELENIH
položajih na koncu niza
Dodatni parametri Fino rezkanje/Grobo rezkanje in Toleranca za
rotacijske osi pri ciklu 32 (G62)
LN-nizi (3D-popravek)
Programska možnost DCM-kolizija
Funkcija, ki za preprečevanje kolizij dinamično nadzoruje območja, ki jih je določil proizvajalec.
Programska možnost dodatnega jezika pogovornih oken
Funkcija za aktivacijo jezika pogovornega okna v slovenščini, slovaščini, norveščini, latvijščini, estonščini, korejščini, turščini, romunščini in litovščini.
Programska možnost za DXF-pretvornik
Ekstrahiranje kontur iz DXF-datotek (format R12).
6
Page 7
Programska možnost za globalne programske nastavitve
Funkcije za prekrivanje koordinatnih pretvorb v načinih obdelovanja.
Programska možnost za AFC
Funkcija za prilagodljivo krmiljenje premika za optimiranje rezalnih pogojev pri serijski proizvodnji.
Programska možnost za kinematično optimizacijo
Cikli tipalnega sistema za preverjanje in optimiranje natančnosti stroja.
Programska možnost 3D-ToolComp
Od prijemnega kota odvisen 3D-popravek polmera orodja pri LN- nizih.
TNC-tip, programska oprema in funkcije
Page 8

Stanje razvoja (posodobitvene funkcije)

Poleg programskih možnosti je s posodobitvenimi funkcijami Feature Content Level (angl. izraz za stanje razvoja) mogoč še bistven razvoj
TNC-programske opreme. Funkcije FCL-ja niso na voljo, če je na TNC-ju posodobitev programske opreme.
Ob nakupu novega stroja so brezplačno na voljo tudi vse posodobitvene funkcije.
Posodobitvene funkcije so v priročniku označene s FCL n, pri čemer n označuje zaporedno številko stanja razvoja.
FCL-funkcije lahko trajno aktivirate s plačljivo številko ključa. Za nakup te številke se obrnite na proizvajalca stroja ali podjetje HEIDENHAIN.
Funkcije FCL 4 Opis
Grafični prikaz zaščitnega območja pri aktivnem protikolizijskem nadzoru DCM
Uporabniški priročnik
Prekrivanje s krmilnikom v zaustavljenem stanju pri aktivnem protikolizijskem nadzoru DCM
Osnovna 3D-rotacija (vpenjalna izravnava)
Funkcije FCL 3 Opis
TNC-tip, programska oprema in funkcije
Cikel tipalnega sistema za 3D-tipanje Stran 451
Cikli tipalnega sistema za samodejno določanje referenčne točke za središče utora/stojine
Zmanjšanje premika pri obdelavi konturnega žepa, če je orodje v polnem delovanju
Funkcija PLANE: vnos kota osi Uporabniški priročnik
Uporabniška dokumentacija kot kontekstualna pomoč
smarT.NC: programiranje smarT.NC hkrati z obdelavo
smarT.NC: konturni žep na točkovnem vzorcu
Uporabniški priročnik
Priročnik za stroj
Stran 345
Uporabniški priročnik
Uporabniški priročnik
Uporabniški priročnik
Del za smarT.NC
smarT.NC: predogled konturnih programov v upravitelju datotek
smarT.NC: postopek pozicioniranja pri točkovni obdelavi
8
Del za smarT.NC
Del za smarT.NC
Page 9
Funkcije FCL 2 Opis
3D-črtna grafika Uporabniški priročnik
Navidezna orodna os Uporabniški priročnik
USB-podpora za blokovne naprave (USB-pomnilniki, trdi diski, CD-pogoni)
Filtriranje zunanje ustvarjenih kontur Uporabniški priročnik
Možnost, da za vsako delno konturo s konturno formulo določite različne globine
Upravljanje dinamičnih IP-naslovov DHCP
Cikel tipalnega sistema za globalno nastavitev parametrov tipalnega sistema
smarT.NC: grafično podprt predtek niza Del za smarT.NC
smarT.NC: pretvorbe koordinat Del za smarT.NC
smarT.NC: funkcija PLANE Del za smarT.NC
Uporabniški priročnik
Uporabniški priročnik
Uporabniški priročnik
Stran 456

Predvidena vrsta uporabe

Glede na EN 55022 ustreza TNC razredu A in je v glavnem namenjen industrijski uporabi.
TNC-tip, programska oprema in funkcije
Page 10

Nove programske funkcije ciklov 340 49x-02

Nov strojni parameter za definicijo hitrosti pri pozicioniranju (oglejte
si „Stikalni tipalni sistem, hitri tek pri pozicioniranju: MP6151” na strani 317)
Nov strojni parameter Upoštevanje osnovne rotacije v ročnem
načinu (oglejte si „Upoštevanje osnovne rotacijo v ročnem načinu: MP6166” na strani 316)
Ciklom za samodejno merjenje orodja od 420 do 431 je bila dodana
možnost prikaza merilnega protokola na zaslonu (oglejte si „Beleženje rezultatov meritev” na strani 397)
Dodan je bil nov cikel, s katerim je mogoče globalno nastavljati
parametre tipalnega sistema (oglejte si „HITRO TIPANJE (cikel 441, DIN/ISO: G441, funkcija FCL 2)” na strani 456)
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-02
10
Page 11

Nove programske funkcije ciklov 340 49x-03

Nov cikel za nastavljanje referenčne točke v središču utora(oglejte si
„REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA UTORA (cikel 408, DIN/ISO: G408, funkcija FCL 3)” na strani 345)
Nov cikel za nastavljanje referenčne točke v središču stojine (oglejte
si „REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA STOJINE (cikel 409, DIN/ISO: G409, funkcija FCL 3)” na strani 349)
Nov 3D-tipalni cikel (oglejte si „3D-MERJENJE (cikel 4, funkcija
FCL 3)” na strani 451)
Cikel 401 zdaj omogoča kompenzacijo poševnega položaja z
vrtenjem okrogle mize (oglejte si „OSNOVNA ROTACIJA z dvema vrtinama (cikel 401, DIN/ISO: G401)” na strani 325)
Cikel 402 zdaj omogoča kompenzacijo poševnega položaja z
vrtenjem okrogle mize (oglejte si „OSNOVNA ROTACIJA z dvema čepoma (cikel 402, DIN/ISO: G402)” na strani 328)
Pri ciklih za nastavitev referenčne točke so rezultati merjenja
navedeni v parametrih Q Q15X (oglejte si „Rezultati meritev v Q­parametrih” na strani 399)
HEIDENHAIN iTNC 530 11
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-03
Page 12

Nove programske funkcije ciklov 340 49x-04

Nov cikel za zaščito strojne kinematike (oglejte si „SHRANJEVANJE
KINEMATIKE (cikel 450, DIN/ISO: G450, možnost)” na strani 464).
Nov cikel za preverjanje in optimizacijo strojne kinematike (oglejte si
„MERJENJE KINEMATIKE (cikel 451, DIN/ISO: G451, možnost)” na strani 466).
Cikel 412: izbira števila merilnih točk z novim parametrom Q423
(oglejte si „REFERENČNA TOČKA ZNOTRAJ KROGA (cikel 412, DIN/ISO: G412)” na strani 360).
Cikel 413: izbira števila merilnih točk z novim parametrom Q423
(oglejte si „REFERENČNA TOČKA ZUNAJ KROGA (cikel 413, DIN/ISO: G413)” na strani 364).
Cikel 421: izbira števila merilnih točk z novim parametrom Q423
(oglejte si „MERJENJE VRTINE (cikel 421, DIN/ISO: G421)” na strani 408).
Cikel 422: izbira števila merilnih točk z novim parametrom Q423
(oglejte si „MERITEV ZUNAJ KROGA (cikel 422, DIN/ISO: G422)” na strani 412).
Cikel 3: preklic prikaza sporočila o napaki, če je tipalna glava na
začetku niza že v položaju za tipanje (oglejte si „MERITEV (cikel 3)” na strani 449).
Nov cikel za rezkanje pravokotnih čepov (oglejte si „PRAVOKOTNI
ČEP (cikel 256, DIN/ISO: G256)” na strani 160)
Nov cikel za rezkanje okroglih čepov (oglejte si „KROŽNI ČEP (cikel
257, DIN/ISO: G257)” na strani 164)
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-04
12
Page 13

Nove programske funkcije ciklov 340 49x-05

Nov obdelovalni cikel za enoutorno vrtanje (oglejte si
„ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)” na strani 98)
Ciklu 404 (določitev osnovne rotacije) tipalnega sistema je bil dodan
parameter Q305 (številka v preglednici), da se v preglednico prednastavitev lahko zapisujejo tudi osnovne rotacije (oglejte si stran 335).
Cikli tipalnega sistema 408 do 419: TNC pri določanju prikaza
referenčno točko zapiše tudi v vrstico 0 preglednice prednastavitev (oglejte si „Shranjevanje izračunane referenčne točke” na strani 344).
Cikel tipalnega sistema 412: dodatni parameter Q365 za način
premikanja (oglejte si „REFERENČNA TOČKA ZNOTRAJ KROGA (cikel 412, DIN/ISO: G412)” na strani 360)
Cikel tipalnega sistema 413: dodatni parameter Q365 za način
premikanja (oglejte si „REFERENČNA TOČKA ZUNAJ KROGA (cikel 413, DIN/ISO: G413)” na strani 364)
Cikel tipalnega sistema 416: dodatni parameter Q320 (varnostna
razdalja oglejte si „REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA KROŽNE LUKNJE (cikel 416, DIN/ISO: G416)”, stran 377)
Cikel tipalnega sistema 421: dodatni parameter Q365 za način
premikanja (oglejte si „MERJENJE VRTINE (cikel 421, DIN/ISO: G421)” na strani 408)
Cikel tipalnega sistema 422: dodatni parameter Q365 za način
premikanja (oglejte si „MERITEV ZUNAJ KROGA (cikel 422, DIN/ISO: G422)” na strani 412)
Ciklu 425 (merjenje utora) tipalnega sistema sta bila dodana
parametra Q301 (vmesno pozicioniranje na varni višini ali ne) in Q320 (varnostna razdalja) (oglejte si „MERITEV NOTRANJE ŠIRINE (cikel 425, DIN/ISO: G425)”, stran 424)
Ciklu 450 (shranjevanje kinematike) tipalnega sistema je bila v
parametru Q410 (način) dodana možnost vnosa 2 (prikaz stanja pomnilnika) (oglejte si „SHRANJEVANJE KINEMATIKE (cikel 450, DIN/ISO: G450, možnost)” na strani 464)
Ciklu 451 (merjenje kinematike) tipalnega sistema sta bila dodana
parametra Q423 (število krožnih meritev) in Q432 (določanje prednastavitve) (oglejte si „Parameter cikla” na strani 475)
Nov cikel 452 tipalnega sistema za kompenzacijo prednastavitve
za preprosto merjenje menjalnih glav (oglejte si „KOMPENZACIJA PREDNASTAVITVE (cikel 452, DIN/ISO: G452, možnost)” na strani 482)
Nov cikel 484 tipalnega sistema za umerjanje brezžičnega
namiznega tipalnega sistema TT 449 (oglejte si „Umerjanje
zžičnega namiznega tipalnega sistema TT 449 (cikel 484,
bre DIN/ISO: G484)” na strani 500)
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-05
HEIDENHAIN iTNC 530 13
Page 14

Nove programske funkcije ciklov 340 49x-06

Nov cikel 275 trohoidni konturni utor (oglejte si „TROHOIDNI
KONTURNI UTOR (cikel 275, DIN/ISO: G275)” na strani 205)
Pri ciklu 241 za enoutorno rezkanje je mogoče definirati tudi globino
zadrževanja (oglejte si „ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)” na strani 98)
Delovanje med premikom in odmikom v ciklu 39 KONTURA
PLAŠČA VALJA je mogoče nastaviti (oglejte si „Potek cikla” na strani 230)
Nov cikel tipalnega sistema za umerjanje tipalnega sistema z
umeritveno kroglico (oglejte si „UMERITEV TS (cikel 460, DIN/ISO: G460)” na strani 458)
KinematicsOpt: dodan je bil nov parameter za zaznavanje zračnosti
rotacijske osi (oglejte si „Zračnost” na strani 473)
KinematicsOpt: izboljšana podpora za pozicioniranje osi s čelnim
(Hitrhovim) ozobjem (oglejte si „Stroji z osmi s Hirthovim ozobjem” na strani 469)
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-06
14
Page 15

Spremembe funkcij ciklov glede na starejše različice 340 422-xx/340 423-xx

Upravljanje več podatkov za umerjanje je bilo spremenjeno (oglejte
si uporabniški priročnik za programiranje v pogovornih oknih z navadnim besedilom).
HEIDENHAIN iTNC 530 15
Spremembe funkcij ciklov glede na starejše različice 340 422-xx/340 423-xx
Page 16

Spremenjene programske funkcije ciklov 34049x-05

Cikli 27, 28, 29 in 39 za plašč valja delujejo zdaj tudi z rotacijskimi
osmi, katerih prikaz je kotno zmanjšan. Do zdaj je moral biti nastavljen strojni parameter 810.x = 0.
Cikel 403 izvede samo eno preverjanje smisla glede na tipalne točke
in izravnalno os. Na ta način je tipanje mogoče tudi v zavrtenem sistemu (oglejte si „Izravnava OSNOVNE ROTACIJE z rotacijsko osjo (cikel 403, DIN/ISO: G403)” na strani 331)
Spremenjene programske funkcije ciklov 34049x-05
16
Page 17

Spremenjene programske funkcije ciklov 34049x-06

Delovanje med premikom pri stranskem finem rezkanju s ciklom 24
(DIN/ISO: G124) je bilo spremenjeno (oglejte si „Upoštevajte pri programiranju!” na strani 199)
HEIDENHAIN iTNC 530 17
Spremenjene programske funkcije ciklov 34049x-06
Page 18
Spremenjene programske funkcije ciklov 34049x-06
18
Page 19
Vsebina
Osnove/pregledi
1
Uporaba ciklov
2
Obdelovalni cikli: vrtanje
3
Obdelovalni cikli: vrtanje navojev/rezkanje navojev
4
Obdelovalni cikli: rezkanje žepov/rezkanje čepov/rezkanje utorov
5
Obdelovalni cikli: definicije vzorcev
6
Obdelovalni cikli: Konturni žep, konturni segment
7
Obdelovalni cikli: plašč valja
8
Obdelovalni cikli: konturni žep s konturno formulo
9
Obdelovalni cikli: vrstno rezkanje
10
Cikli: preračunavanje koordinat
11
Cikli: posebne funkcije
12
Delo s cikli tipalnega sistema
13
Cikli tipalnega sistema: samodejno ugota­vljanje poševnih položajev obdelovancev
14
Cikli tipalnega sistema: samodejno določa- nje referenčnih točk
15
Cikli tipalnega sistema: samodejno nadzo­rovanje obdelovancev
16
Cikli tipalnega sistema: posebne funkcije
17
Cikli tipalnega sistema: samodejno merjenje kinematike
18
Cikli tipalnega sistema: samodejno merjenje orodij
19
HEIDENHAIN iTNC 530 19
Page 20
Page 21
1 Osnove/pregledi ..... 43
1.1 Uvod ..... 44
1.2 Razpoložljive skupine ciklov ..... 45
Pregled obdelovalnih ciklov ..... 45
Pregled ciklov tipalnega sistema ..... 46
HEIDENHAIN iTNC 530 21
Page 22
2 Uporaba obdelovalnih ciklov ..... 47
2.1 Delo z obdelovalni cikli ..... 48
Strojno specifični cikli ..... 48
Definiranje cikla z gumbi ..... 49
Definiranje cikla s funkcijo GOTO ..... 49
Priklic ciklov ..... 50
Delo z dodatnimi osmi U/V/W ..... 52
2.2 Programske prednastavitve za cikle ..... 53
Pregled ..... 53
Vnos GLOBALNE DEFINICIJE ..... 54
Uporaba podatkov GLOBALNIH DEFINICIJ ..... 54
Splošni globalni podatki ..... 55
Globalni podatki za vrtalne obdelave ..... 55
Globalni podatki za rezkalne obdelave z žepnimi cikli 25x ..... 56
Globalni podatki za rezkalne obdelave s konturnimi cikli ..... 56
Globalni podatki za pozicionirni postopek ..... 56
Globalni podatki za tipalne funkcije ..... 57
2.3 DEFINICIJA VZORCA ..... 58
Uporaba ..... 58
Vnos DEFINICIJE VZORCA ..... 59
Uporaba DEFINICIJE VZORCA ..... 59
Definiranje posameznih obdelovalnih položajev ..... 60
Definiranje posamezne vrste ..... 61
Definiranje posameznega vzorca ..... 62
Definiranje posameznega okvirja ..... 63
Definiranje polnega kroga ..... 64
Definiranje delnega kroga ..... 65
2.4 Preglednice točk ..... 66
Uporaba ..... 66
Vnos preglednice točk ..... 66
Skrivanje posameznih točk za obdelavo ..... 67
Izbira preglednice točk v programu ..... 68
Priklic cikla v povezavi s preglednico točk ..... 69
22
Page 23
3 Obdelovalni cikli: vrtanje ..... 71
3.1 Osnove ..... 72
Pregled ..... 72
3.2 CENTRIRANJE (cikel 240, DIN/ISO: G240) ..... 73
Potek cikla ..... 73
Upoštevajte pri programiranju! ..... 73
Parameter cikla ..... 74
3.3 VRTANJE (cikel 200) ..... 75
Potek cikla ..... 75
Upoštevajte pri programiranju! ..... 75
Parameter cikla ..... 76
3.4 POVRTAVANJE (cikel 201, DIN/ISO: G201) ..... 77
Potek cikla ..... 77
Upoštevajte pri programiranju! ..... 77
Parameter cikla ..... 78
3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202) ..... 79
Potek cikla ..... 79
Upoštevajte pri programiranju! ..... 80
Parameter cikla ..... 81
3.6 UNIVERZALNO VRTANJE (cikel 203, DIN/ISO: G203) ..... 83
Potek cikla ..... 83
Upoštevajte pri programiranju! ..... 84
Parameter cikla ..... 85
3.7 VZVRATNO GREZENJE (cikel 204, DIN/ISO: G204) ..... 87
Potek cikla ..... 87
Upoštevajte pri programiranju! ..... 88
Parameter cikla ..... 89
3.8 UNIVERZALNO GLOBINSKO VRTANJE (cikel 205, DIN/ISO: G205) ..... 91
Potek cikla ..... 91
Upoštevajte pri programiranju! ..... 92
Parameter cikla ..... 93
3.9 VRTALNO REZKANJE (cikel 208) ..... 95
Potek cikla ..... 95
Upoštevajte pri programiranju! ..... 96
Parameter cikla ..... 97
3.10 ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241) ..... 98
Potek cikla ..... 98
Upoštevajte pri programiranju! ..... 98
Parameter cikla ..... 99
3.11 Primeri programiranja ..... 101
HEIDENHAIN iTNC 530 23
Page 24
4 Obdelovalni cikli: vrtanje navojev/rezkanje navojev ..... 105
4.1 Osnove ..... 106
Pregled ..... 106
4.2 VRTANJE NAVOJEV (NOVO) z izravnalno vpenjalno glavo (cikel 206, DIN/ISO: G206) ..... 107
Potek cikla ..... 107
Upoštevajte pri programiranju! ..... 107
Parameter cikla ..... 108
4.3 VRTANJE NAVOJEV z izravnalno vpenjalno glavo (NOVO) (cikel, DIN/ISO: G207) ..... 109
Potek cikla ..... 109
Upoštevajte pri programiranju! ..... 110
Parameter cikla ..... 111
4.4 VRTANJE NAVOJEV Z DROBLJENJEM OSTRUŽKOV (cikel 209, DIN/ISO: G209) ..... 112
Potek cikla ..... 112
Upoštevajte pri programiranju! ..... 113
Parameter cikla ..... 114
4.5 Osnove rezkanja navojev ..... 115
Pogoji ..... 115
4.6 REZKANJE NAVOJEV (cikel 262, DIN/ISO: G262) ..... 117
Potek cikla ..... 117
Upoštevajte pri programiranju! ..... 118
Parameter cikla ..... 119
4.7 REZKANJE UGREZNIH NAVOJEV (cikel 263, DIN/ISO: G263) ..... 120
Potek cikla ..... 120
Upoštevajte pri programiranju! ..... 121
Parameter cikla ..... 122
4.8 REZKANJE VRTALNIH NAVOJEV (cikel 264, DIN/ISO: G264) ..... 124
Potek cikla ..... 124
Upoštevajte pri programiranju! ..... 125
Parameter cikla ..... 126
4.9 VIJAČNO REZKANJE VRTALNIH NAVOJEV (cikel 265, DIN/ISO: G265) ..... 128
Potek cikla ..... 128
Upoštevajte pri programiranju! ..... 129
Parameter cikla ..... 130
4.10 REZKANJE ZUNANJIH NAVOJEV (cikel 267, DIN/ISO: G267) ..... 132
Potek cikla ..... 132
Upoštevajte pri programiranju! ..... 133
Parameter cikla ..... 134
4.11 Primeri programiranja ..... 136
24
Page 25
5 Obdelovalni cikli: rezkanje žepov/rezkanje čepov/rezkanje utorov ..... 139
5.1 Osnove ..... 140
Pregled ..... 140
5.2 PRAVOKOTNI ŽEP (cikel 251, DIN/ISO: G251) ..... 141
Potek cikla ..... 141
Upoštevajte pri programiranju ..... 142
Parameter cikla ..... 143
5.3 KROŽNI ŽEP (cikel 252, DIN/ISO: G252) ..... 146
Potek cikla ..... 146
Upoštevajte pri programiranju! ..... 147
Parameter cikla ..... 148
5.4 REZKANJE UTOROV (cikel 253, DIN/ISO: G253) ..... 150
Potek cikla ..... 150
Upoštevajte pri programiranju! ..... 151
Parameter cikla ..... 152
5.5 OKROGLI UTOR (cikel 254, DIN/ISO: G254) ..... 155
Potek cikla ..... 155
Upoštevajte pri programiranju! ..... 156
Parameter cikla ..... 157
5.6 PRAVOKOTNI ČEP (cikel 256, DIN/ISO: G256) ..... 160
Potek cikla ..... 160
Upoštevajte pri programiranju! ..... 161
Parameter cikla ..... 162
5.7 KROŽNI ČEP (cikel 257, DIN/ISO: G257) ..... 164
Potek cikla ..... 164
Upoštevajte pri programiranju! ..... 165
Parameter cikla ..... 166
5.8 Primeri programiranja ..... 168
HEIDENHAIN iTNC 530 25
Page 26
6 Obdelovalni cikli: definicije vzorcev ..... 171
6.1 Osnove ..... 172
Pregled ..... 172
6.2 TOČKOVNI VZOREC NA KROGU (cikel 220, DIN/ISO: G220) ..... 173
Potek cikla ..... 173
Upoštevajte pri programiranju! ..... 173
Parameter cikla ..... 174
6.3 TOČKOVNI VZOREC NA ČRTAH (cikel 221, DIN/ISO: G221) ..... 176
Potek cikla ..... 176
Upoštevajte pri programiranju! ..... 176
Parameter cikla ..... 177
6.4 Primeri programiranja ..... 178
26
Page 27
7 Obdelovalni cikli: Konturni žep, konturni segmenti ..... 181
7.1 SL-cikli ..... 182
Osnove ..... 182
Pregled ..... 184
7.2 KONTURA (cikel 14, DIN/ISO: G37) ..... 185
Upoštevajte pri programiranju! ..... 185
Parameter cikla ..... 185
7.3 Prekrivajoče konture ..... 186
Osnove ..... 186
Podprogrami: prekrivajoči žepi ..... 187
Površina »vsote« ..... 188
Površina »razlika« ..... 189
Površina »prekrivanje« ..... 189
7.4 KONTURNI PODATKI (cikel 20, DIN/ISO: G120) ..... 190
Upoštevajte pri programiranju! ..... 190
Parameter cikla ..... 191
7.5 PREDVRTANJE (cikel 21, DIN/ISO: G121) ..... 192
Potek cikla ..... 192
Upoštevajte pri programiranju! ..... 192
Parameter cikla ..... 193
7.6 VRTANJE (cikel 22, DIN/ISO: G122) ..... 194
Potek cikla ..... 194
Upoštevajte pri programiranju! ..... 195
Parameter cikla ..... 196
7.7 GLOBINSKO FINO REZKANJE (cikel 23, DIN/ISO: G123) ..... 198
Potek cikla ..... 198
Upoštevajte pri programiranju! ..... 198
Parameter cikla ..... 198
7.8 STRANSKO FINO REZKANJE (cikel 24, DIN/ISO: G124) ..... 199
Potek cikla ..... 199
Upoštevajte pri programiranju! ..... 199
Parameter cikla ..... 200
7.9 KONTURNI SEGMENT (cikel 25, DIN/ISO: G125) ..... 201
Potek cikla ..... 201
Upoštevajte pri programiranju! ..... 201
Parameter cikla ..... 202
7.10 PODATKI KONTURNEGA SEGMENTA (cikel 270, DIN/ISO: G270) ..... 203
Upoštevajte pri programiranju! ..... 203
Parameter cikla ..... 204
7.11 TROHOIDNI KONTURNI UTOR (cikel 275, DIN/ISO: G275) ..... 205
Potek cikla ..... 205
Upoštevajte pri programiranju! ..... 207
Parameter cikla ..... 208
7.12 Primeri programiranja ..... 211
HEIDENHAIN iTNC 530 27
Page 28
8 Obdelovalni cikli: plašč valja ..... 219
8.1 Osnove ..... 220
Pregled ciklov plašča valja ..... 220
8.2 PLAŠČ VALJA (cikel 27, DIN/ISO: G127, programska možnost 1) ..... 221
Potek cikla ..... 221
Upoštevajte pri programiranju! ..... 222
Parameter cikla ..... 223
8.3 PLAŠČ VALJA – rezkanje utorov (cikel 28, DIN/ISO: G128, programska možnost 1) ..... 224
Potek cikla ..... 224
Upoštevajte pri programiranju! ..... 225
Parameter cikla ..... 226
8.4 PLAŠČ VALJA – rezkanje stojin (cikel 29, DIN/ISO: G129, programska možnost 1) ..... 227
Potek cikla ..... 227
Upoštevajte pri programiranju! ..... 228
Parameter cikla ..... 229
8.5 PLAŠČ VALJA – rezkanje zunanje konture (cikel 39, DIN/ISO: G139, programska možnost 1) ..... 230
Potek cikla ..... 230
Upoštevajte pri programiranju! ..... 231
Parameter cikla ..... 232
8.6 Primeri programiranja ..... 233
28
Page 29
9 Obdelovalni cikli: konturni žep s konturno formulo ..... 237
9.1 SL-cikli z zapleteno konturno formulo ..... 238
Osnove ..... 238
Izbira programa z definicijami kontur ..... 240
Definiranje opisov kontur ..... 241
Vnos zapletenih konturnih formul ..... 242
Prekrivajoče konture ..... 243
Obdelovanje kontur s SL-cikli ..... 245
9.2 SL-cikli z enostavno konturno formulo ..... 249
Osnove ..... 249
Vnos enostavnih konturnih formul ..... 251
Obdelovanje konture s cikli SL ..... 251
HEIDENHAIN iTNC 530 29
Page 30
10 Obdelovalni cikli: vrstno rezkanje ..... 253
10.1 Osnove ..... 254
Pregled ..... 254
10.2 OBDELAVA 3D-PODATKOV (cikel 30, DIN/ISO: G60) ..... 255
Potek cikla ..... 255
Upoštevajte pri programiranju! ..... 255
Parameter cikla ..... 256
10.3 VRSTNO REZKANJE (cikel 230, DIN/ISO: G230) ..... 257
Potek cikla ..... 257
Upoštevajte pri programiranju! ..... 257
Parameter cikla ..... 258
10.4 PREMONOSNA PLOSKEV (cikel 231, DIN/ISO: G231) ..... 259
Potek cikla ..... 259
Upoštevajte pri programiranju! ..... 260
Parameter cikla ..... 261
10.5 PLANSKO REZKANJE (cikel 232, DIN/ISO: G232) ..... 263
Potek cikla ..... 263
Upoštevajte pri programiranju! ..... 265
Parameter cikla ..... 265
10.6 Primeri programiranja ..... 268
30
Page 31
11 Cikli: preračunavanje koordinat ..... 271
11.1 Osnove ..... 272
Pregled ..... 272
Učinkovitost preračunavanja koordinat ..... 273
11.2 Zamik NIČELNE TOČKE (cikel 7, DIN/ISO: G54) ..... 274
Delovanje ..... 274
Parameter cikla ..... 274
11.3 Zamik NIČELNE TOČKE s preglednicami ničelnih točk (cikel 7, DIN/ISO: G53) ..... 275
Delovanje ..... 275
Upoštevajte pri programiranju! ..... 276
Parameter cikla ..... 277
Izbira preglednice ničelnih točk v NC-programu ..... 277
Urejanje preglednice ničelnih točk v načinu Shranjevanje/urejanje programa ..... 278
Urejanje preglednice ničelnih točk v načinu Programski tek ..... 279
Prevzem dejanskih vrednosti v preglednico ničelnih točk ..... 279
Konfiguriranje preglednice ničelnih točk ..... 280
Izhod iz preglednice ničelnih točk ..... 280
11.4 DOLOČITEV REFERENČNE TOČKE (cikel 247, DIN/ISO: G247) ..... 281
Delovanje ..... 281
Pred programiranjem upoštevajte! ..... 281
Parameter cikla ..... 281
11.5 ZRCALJENJE (cikel 8, DIN/ISO: G28) ..... 282
Delovanje ..... 282
Upoštevajte pri programiranju! ..... 282
Parameter cikla ..... 283
11.6 ROTACIJA (cikel 10, DIN/ISO: G73) ..... 284
Delovanje ..... 284
Upoštevajte pri programiranju! ..... 284
Parameter cikla ..... 285
11.7 FAKTOR MERILA (cikel 11, DIN/ISO: G72) ..... 286
Delovanje ..... 286
Parameter cikla ..... 287
11.8 FAKTOR MERILA, SPEC. ZA OS (cikel 26) ..... 288
Delovanje ..... 288
Upoštevajte pri programiranju! ..... 288
Parameter cikla ..... 289
HEIDENHAIN iTNC 530 31
Page 32
11.9 OBDELOVALNA RAVNINA (cikel 19, DIN/ISO: G80, programska možnost 1) ..... 290
Delovanje ..... 290
Upoštevajte pri programiranju! ..... 291
Parameter cikla ..... 292
Ponastavljanje ..... 292
Pozicioniranje rotacijskih osi ..... 293
Prikaz položaja v zavrtenem sistemu ..... 295
Nadzor delovnega prostora ..... 295
Pozicioniranje v zavrtenem sistemu ..... 295
Kombinacija z drugimi koordinatnimi preračunskimi cikli ..... 296
Samodejno merjenje v zavrtenem sistemu ..... 296
Navodila za delo s ciklom 19 OBDELOVALNA RAVNINA ..... 297
11.10 Primeri programiranja ..... 299
32
Page 33
12 Cikli: posebne funkcije ..... 301
12.1 Osnove ..... 302
Pregled ..... 302
12.2 ČAS ZADRŽEVANJA (cikel 9, DIN/ISO: G04) ..... 303
Funkcija ..... 303
Parameter cikla ..... 303
12.3 PRIKLIC PROGRAMA (cikel 12, DIN/ISO: G39) ..... 304
Funkcija cikla ..... 304
Upoštevajte pri programiranju! ..... 304
Parameter cikla ..... 305
12.4 ORIENTACIJA VRETENA (cikel 13, DIN/ISO: G36) ..... 306
Funkcija cikla ..... 306
Upoštevajte pri programiranju! ..... 306
Parameter cikla ..... 306
12.5 TOLERANCA (cikel 32, DIN/ISO: G62) ..... 307
Funkcija cikla ..... 307
Vplivi pri definiciji geometrije v CAM-sistemu ..... 308
Upoštevajte pri programiranju! ..... 309
Parameter cikla ..... 310
HEIDENHAIN iTNC 530 33
Page 34
13 Delo s cikli tipalnega sistema ..... 311
13.1 Splošno o ciklih tipalnega sistema ..... 312
Način delovanja ..... 312
Cikli tipalnega sistema v načinih Ročno in El. krmilnik ..... 313
Cikli tipalnega sistema za samodejno delovanje ..... 313
13.2 Pred delom s cikli tipalnega sistema! ..... 315
Največji premik do tipalne točke: MP6130 ..... 315
Varnostni razdalja do tipalne točke: MP6140 ..... 315
Orientiranje infrardečega tipalnega sistema na programirano smer tipanja: MP6165 ..... 315
Upoštevanje osnovne rotacijo v ročnem načinu: MP6166 ..... 316
Večkratno merjenje: MP6170 ..... 316
Tolerančno območje za večkratne meritve: MP6171 ..... 316
Stikalni tipalni sistem, tipalni pomik: MP6120 ..... 317
Stikalni tipalni sistem, pomik pri pozicioniranju: MP6150 ..... 317
Stikalni tipalni sistem, hitri tek pri pozicioniranju: MP6151 ..... 317
KinematicsOpt (izboljšanje kinematike), tolerančna meja za način Optimiranje: MP6600 ..... 317
KinematicsOpt (izboljšanje kinematike), dovoljeno odstopanje umeritvenega polmera: MP6601 ..... 317
Izvajanje ciklov tipalnega sistema ..... 318
34
Page 35
14 Cikli tipalnega sistema: samodejno ugotavljanje poševnih položajev obdelovancev ..... 319
14.1 Osnove ..... 320
Pregled ..... 320
Skupne lastnosti ciklov tipalnega sistema za ugotavljanje poševnega položaja obdelovanca ..... 321
14.2 OSNOVNA ROTACIJA (cikel 400, DIN/ISO: G400) ..... 322
Potek cikla ..... 322
Upoštevajte pri programiranju! ..... 322
Parameter cikla ..... 323
14.3 OSNOVNA ROTACIJA z dvema vrtinama (cikel 401, DIN/ISO: G401) ..... 325
Potek cikla ..... 325
Upoštevajte pri programiranju! ..... 325
Parameter cikla ..... 326
14.4 OSNOVNA ROTACIJA z dvema čepoma (cikel 402, DIN/ISO: G402) ..... 328
Potek cikla ..... 328
Upoštevajte pri programiranju! ..... 328
Parameter cikla ..... 329
14.5 Izravnava OSNOVNE ROTACIJE z rotacijsko osjo (cikel 403, DIN/ISO: G403) ..... 331
Potek cikla ..... 331
Upoštevajte pri programiranju! ..... 332
Parameter cikla ..... 333
14.6 DOLOČITEV OSNOVNE ROTACIJE (cikel 404, DIN/ISO: G404) ..... 335
Potek cikla ..... 335
Parameter cikla ..... 335
14.7 Odpravljanje poševnega položaja obdelovanca s C-osjo (cikel 405, DIN/ISO: G405) ..... 336
Potek cikla ..... 336
Upoštevajte pri programiranju! ..... 337
Parameter cikla ..... 338
HEIDENHAIN iTNC 530 35
Page 36
15 Cikli tipalnega sistema: samodejno ugotavljanje referenčnih točk ..... 341
15.1 Osnove ..... 342
Pregled ..... 342
Določitev skupnih točk vseh ciklov tipalnega sistema kot referenčne točke ..... 343
15.2 REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA UTORA (cikel 408, DIN/ISO: G408, funkcija FCL 3) ..... 345
Potek cikla ..... 345
Upoštevajte pri programiranju! ..... 346
Parameter cikla ..... 346
15.3 REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA STOJINE (cikel 409, DIN/ISO: G409, funkcija FCL 3) ..... 349
Potek cikla ..... 349
Upoštevajte pri programiranju! ..... 349
Parameter cikla ..... 350
15.4 REFERENČNA TOČKA ZNOTRAJ PRAVOKOTNIKA (cikel 410, DIN/ISO: G410) ..... 352
Potek cikla ..... 352
Upoštevajte pri programiranju! ..... 353
Parameter cikla ..... 353
15.5 REFERENČNA TOČKA ZUNAJ PRAVOKOTNIKA (cikel 411, DIN/ISO: G411) ..... 356
Potek cikla ..... 356
Upoštevajte pri programiranju! ..... 357
Parameter cikla ..... 357
15.6 REFERENČNA TOČKA ZNOTRAJ KROGA (cikel 412, DIN/ISO: G412) ..... 360
Potek cikla ..... 360
Upoštevajte pri programiranju! ..... 361
Parameter cikla ..... 361
15.7 REFERENČNA TOČKA ZUNAJ KROGA (cikel 413, DIN/ISO: G413) ..... 364
Potek cikla ..... 364
Upoštevajte pri programiranju! ..... 365
Parameter cikla ..... 365
15.8 REFERENČNA TOČKA ZUNAJ ROBA (cikel 414, DIN/ISO: G414) ..... 368
Potek cikla ..... 368
Upoštevajte pri programiranju! ..... 369
Parameter cikla ..... 370
15.9 REFERENČNA TOČKA ZNOTRAJ ROBA (cikel 415, DIN/ISO: G415) ..... 373
Potek cikla ..... 373
Upoštevajte pri programiranju! ..... 374
Parameter cikla ..... 374
15.10 REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA KROŽNE LUKNJE (cikel 416, DIN/ISO: G416) ..... 377
Potek cikla ..... 377
Upoštevajte pri programiranju! ..... 378
Parameter cikla ..... 378
15.11 REFERENČNA TOČKA OSI TIPALNEGA SISTEMA (cikel 417, DIN/ISO: G417) ..... 381
Potek cikla ..... 381
Upoštevajte pri programiranju! ..... 381
Parameter cikla ..... 382
36
Page 37
15.12 REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA 4 VRTIN (cikel 418, DIN/ISO: G418) ..... 383
Potek cikla ..... 383
Upoštevajte pri programiranju! ..... 384
Parameter cikla ..... 384
15.13 REFERENČNA TOČKA POSAMEZNE OSI (cikel 419, DIN/ISO: G419) ..... 387
Potek cikla ..... 387
Upoštevajte pri programiranju! ..... 387
Parameter cikla ..... 388
HEIDENHAIN iTNC 530 37
Page 38
16 Cikli tipalnega sistema: samodejno nadzorovanje obdelovancev ..... 395
16.1 Osnove ..... 396
Pregled ..... 396
Beleženje rezultatov meritev ..... 397
Rezultati meritev v Q-parametrih ..... 399
Stanje meritve ..... 399
Nadzor tolerance ..... 400
Nadzor orodja ..... 400
Referenčni sistem za rezultate meritev ..... 401
16.2 REFERENČNA RAVNINA (cikel 0, DIN/ISO: G55) ..... 402
Potek cikla ..... 402
Upoštevajte pri programiranju! ..... 402
Parameter cikla ..... 402
16.3 REFERENČNA RAVNINA - polarna (cikel tipalnega sistema 1) ..... 403
Potek cikla ..... 403
Upoštevajte pri programiranju! ..... 403
Parameter cikla ..... 404
16.4 MERJENJE KOTA (cikel 420, DIN/ISO: G420) ..... 405
Potek cikla ..... 405
Upoštevajte pri programiranju! ..... 405
Parameter cikla ..... 406
16.5 MERJENJE VRTINE (cikel 421, DIN/ISO: G421) ..... 408
Potek cikla ..... 408
Upoštevajte pri programiranju! ..... 408
Parameter cikla ..... 409
16.6 MERITEV ZUNAJ KROGA (cikel 422, DIN/ISO: G422) ..... 412
Potek cikla ..... 412
Upoštevajte pri programiranju! ..... 412
Parameter cikla ..... 413
16.7 MERITEV ZNOTRAJ PRAVOKOTNIKA (cikel 423, DIN/ISO: G423) ..... 416
Potek cikla ..... 416
Upoštevajte pri programiranju! ..... 417
Parameter cikla ..... 417
16.8 MERITEV ZUNAJ PRAVOKOTNIKA (cikel 424, DIN/ISO: G424) ..... 420
Potek cikla ..... 420
Upoštevajte pri programiranju! ..... 421
Parameter cikla ..... 421
16.9 MERITEV NOTRANJE ŠIRINE (cikel 425, DIN/ISO: G425) ..... 424
Potek cikla ..... 424
Upoštevajte pri programiranju! ..... 424
Parameter cikla ..... 425
38
Page 39
16.10 MERITEV ZUNAJ STOJINE (cikel 426, DIN/ISO: G426) ..... 427
Potek cikla ..... 427
Upoštevajte pri programiranju! ..... 427
Parameter cikla ..... 428
16.11 MERJENJE KOORDINATE (cikel 427, DIN/ISO: G427) ..... 430
Potek cikla ..... 430
Upoštevajte pri programiranju! ..... 430
Parameter cikla ..... 431
16.12 MERJENJE KROŽNE LUKNJE (cikel 430, DIN/ISO: G430) ..... 433
Potek cikla ..... 433
Upoštevajte pri programiranju! ..... 434
Parameter cikla ..... 434
16.13 MERJENJE RAVNINE (cikel 431, DIN/ISO: G431) ..... 437
Potek cikla ..... 437
Upoštevajte pri programiranju! ..... 438
Parameter cikla ..... 439
16.14 Primeri programiranja ..... 441
HEIDENHAIN iTNC 530 39
Page 40
17 Cikli tipalnega sistema: posebne funkcije ..... 445
17.1 Osnove ..... 446
Pregled ..... 446
17.2 UMERJANJE TIPALNEGA SISTEMA (cikel 2) ..... 447
Potek cikla ..... 447
Upoštevajte pri programiranju! ..... 447
Parameter cikla ..... 447
17.3 UMERJANJE DOLŽINE TIPALNEGA SISTEMA (cikel 9) ..... 448
Potek cikla ..... 448
Parameter cikla ..... 448
17.4 MERITEV (cikel 3) ..... 449
Potek cikla ..... 449
Upoštevajte pri programiranju! ..... 449
Parameter cikla ..... 450
17.5 3D-MERJENJE (cikel 4, funkcija FCL 3) ..... 451
Potek cikla ..... 451
Upoštevajte pri programiranju! ..... 451
Parameter cikla ..... 452
17.6 MERJENJE ZAMIKA OSI (cikel tipalnega sistema 440, DIN/ISO: G440) ..... 453
Potek cikla ..... 453
Upoštevajte pri programiranju! ..... 454
Parameter cikla ..... 455
17.7 HITRO TIPANJE (cikel 441, DIN/ISO: G441, funkcija FCL 2) ..... 456
Potek cikla ..... 456
Upoštevajte pri programiranju! ..... 456
Parameter cikla ..... 457
17.8 UMERITEV TS (cikel 460, DIN/ISO: G460) ..... 458
Potek cikla ..... 458
Upoštevajte pri programiranju! ..... 458
Parameter cikla ..... 459
40
Page 41
18 Cikli tipalnega sistema: samodejno merjenje kinematike ..... 461
18.1 Merjenje kinematike s tipalnimi sistemi TS (možnost KinematicsOpt) ..... 462
Osnove ..... 462
Pregled ..... 462
18.2 Pogoji ..... 463
Upoštevajte pri programiranju! ..... 463
18.3 SHRANJEVANJE KINEMATIKE (cikel 450, DIN/ISO: G450, možnost) ..... 464
Potek cikla ..... 464
Upoštevajte pri programiranju! ..... 464
Parameter cikla ..... 465
Funkcija beleženja ..... 465
18.4 MERJENJE KINEMATIKE (cikel 451, DIN/ISO: G451, možnost) ..... 466
Potek cikla ..... 466
Smer pri pozicioniranju ..... 468
Stroji z osmi s Hirthovim ozobjem ..... 469
Izbira števila merilnih točk ..... 470
Izbira položaja umeritvene krogle na mizi stroja ..... 470
Napotki za natančnost ..... 471
Napotki za različne načine umerjanja ..... 472
Zračnost ..... 473
Upoštevajte pri programiranju! ..... 474
Parameter cikla ..... 475
Različni načini (Q406) ..... 478
Funkcija beleženja ..... 479
18.5 KOMPENZACIJA PREDNASTAVITVE (cikel 452, DIN/ISO: G452, možnost) ..... 482
Potek cikla ..... 482
Upoštevajte pri programiranju! ..... 484
Parameter cikla ..... 485
Usklajevanje menjalnih glav ..... 487
Izravnava zdrsa ..... 489
Funkcija beleženja ..... 491
HEIDENHAIN iTNC 530 41
Page 42
19 Cikli tipalnega sistema: samodejno merjenje orodij ..... 493
19.1 Osnove ..... 494
Pregled ..... 494
Razlike med cikli od 31 do 33 in od 481 do 483 ..... 495
Nastavitev strojnih parametrov ..... 495
Vnosi v preglednici orodij TOOL.T ..... 497
Prikaz rezultatov meritev ..... 498
19.2 Umerjanje namiznega tipalnega sistema (cikel 30 ali 480, DIN/ISO: G480) ..... 499
Potek cikla ..... 499
Upoštevajte pri programiranju! ..... 499
Parameter cikla ..... 499
19.3 Umerjanje brezžičnega namiznega tipalnega sistema TT 449 (cikel 484, DIN/ISO: G484) ..... 500
Osnove ..... 500
Potek cikla ..... 500
Upoštevajte pri programiranju! ..... 500
Parameter cikla ..... 500
19.4 Merjenje dolžine orodja (cikel 31 ali 481, DIN/ISO: G481) ..... 501
Potek cikla ..... 501
Upoštevajte pri programiranju! ..... 502
Parameter cikla ..... 502
19.5 Merjenje polmera orodja (cikel 32 ali 482, DIN/ISO: G482) ..... 503
Potek cikla ..... 503
Upoštevajte pri programiranju! ..... 503
Parameter cikla ..... 504
19.6 Popolno merjenje orodja (cikel 33 ali 483, DIN/ISO: G483) ..... 505
Potek cikla ..... 505
Upoštevajte pri programiranju! ..... 505
Parameter cikla ..... 506
Preglednica ..... 509
Obdelovalni cikli ..... 509
Cikli tipalnega sistema ..... 511
42
Page 43

Osnove/pregledi

Page 44
1.1 Uvod
Postopki obdelave, ki se pogosto ponavljajo in ki vsebujejo več obdelovalnih korakov, so v TNC-ju shranjeni kot cikli. Tudi preračunavanja koordinat in nekatere posebne funkcije so na voljo kot

1.1 Uvod

cikli. V večini ciklov so Q-parametri uporabljeni kot vrednosti parametri.
Parametri z enako funkcijo, ki jih TNC uporablja pri različnih ciklih, imajo vedno enako številko. Tako na primer Q200 vedno pomeni varnostno razdaljo, Q202 vedno pomeni globino primika itd.
Pozor, nevarnost kolizije!
Med cikli se po potrebi izvajajo obsežne obdelave. Iz varnostnih razlogov pred začetkom obdelave izvedite grafični programski test!
Če pri ciklih s številkami, višjimi od 200, posredno dodeljujete parametre (npr. Q210 = Q1), sprememba dodeljenega parametra (npr. Q1) po definiciji cikla ne bo delovala. V takih primerih neposredno definirajte parameter cikla (npr. Q210).
Če pri obdelovalnih ciklih s številkami, višjimi od 200, definirate parameter premika, lahko z gumbom namesto številčne vrednosti določite tudi v nizu TOOL CALL definirani premik (gumb FAUTO). Glede na posamezen cikel in posamezne funkcije parametra premika so na voljo še dodatne možnosti premika FMAX (hitri tek), FZ (premik zoba) in FU (premik vrtenja).
Upoštevajte, da sprememba premika FAUTO po definiciji cikla nima učinka, ker TNC pri obdelavi definicije cikla premik nespremenljivo dodeli v nizu TOOL CALL.
Če želite izbrisati cikel z več delnimi nizi, TNC prikaže vprašanje, ali naj izbriše celotni cikel.
44 Osnove/pregledi
Page 45
1.2 Razpoložljive skupine ciklov

Pregled obdelovalnih ciklov

U V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
Skupina ciklov Gumb Stran
Cikli za globinsko vrtanje, povrtavanje, izstruževanje in grezenje Stran 72
Cikli za vrtanje navojev, struženje navojev in rezkanje navojev Stran 106
Cikli za rezkanje žepov, čepov in utorov Stran 140
Cikli za izdelavo točkovnih vzorcev, npr. krožna luknja ali luknjasta površina Stran 172
SL-cikli (Subcontur-List), s katerimi se vzporedno obdelujejo zahtevnejše konture, ki so sestavljene iz več prekrivajočih se delnih kontur, interpolacija plašča valja
Cikli za vrstno rezkanje ravnih ali poškodovanih površin Stran 254
Cikli za preračunavanje koordinat, s katerimi se poljubne konture premaknejo, zavrtijo, zrcalijo, povečajo in pomanjšajo
Posebni cikli: čas zadrževanja, priklic programa, orientacija vretena, toleranca Stran 302
U Po potrebi se pomaknite naprej po strojnih
obdelovalnih ciklih. Tovrstne obdelovalne cikle lahko vgradi proizvajalec stroja.
Stran 184
Stran 272

1.2 Razpoložljive skupine ciklov

HEIDENHAIN iTNC 530 45
Page 46

Pregled ciklov tipalnega sistema

U V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
Skupina ciklov Gumb Stran
Cikli za samodejno prepoznavanje in odpravljanje poševnega položaja obdelovanca Stran 320
Cikli za samodejno določanje referenčne točke Stran 342
Cikli za samodejni nadzor obdelovancev Stran 396
Cikli za umerjanje in posebni cikli Stran 446
Cikli za samodejno kinematsko merjenje Stran 462
Cikli za samodejno izmero orodja (omogoči jih proizvajalec stroja) Stran 494
1.2 Razpoložljive skupine ciklov
U Po potrebi se pomaknite naprej po strojnih ciklih
tipalnega sistema. Tovrstne cikle tipalnega sistema lahko vgradi proizvajalec stroja.
46 Osnove/pregledi
Page 47

Uporaba obdelovalnih ciklov

Page 48
2.1 Delo z obdelovalni cikli

Strojno specifični cikli

Na številnih strojih so na voljo tudi cikli, ki jih proizvajalec stroja doda k HEIDENHAIN-ciklom, ki so že v TNC-ju. Pri tem je na voljo ločena skupina številk ciklov:
Cikli od 300 do 399
Strojni cikli, ki jih je treba definirati s tipko CYCLE DEF.
Cikli od 500 do 599
Strojni cikli tipalnega sistema, ki jih je treba definirati s tipko TOUCH PROBE.
Pri tem upoštevajte posamezne opise funkcij v priročniku za stroj.

2.1 Delo z obdelovalni cikli

Pod določenimi pogoji se pri strojnih ciklih uporabljajo tudi vrednosti parametrov, ki jih je HEIDENHAIN uporabil že pri standardnih ciklih. Da bi pri sočasni uporabi ciklov, aktiviranih z definicijo (ciklov, ki jih TNC samodejno obdela pri definiciji cikla, oglejte si tudi „Priklic ciklov” na strani 50), ciklov, aktiviranih s priklicem (ciklov, ki jih morate za izvedbo priklicati, oglejte si tudi „Priklic ciklov” na strani 50), preprečili težave pri parametrih glede ponovnega zapisovanja preko starih podatkov, ki se večkrat uporabljajo, upoštevajte naslednje:
U Praviloma morate cikle, aktivirane z definicijo, programirati pred cikli,
aktiviranimi s priklicem
U Med definicijo cikla, aktiviranega s priklicem, in priklicem
posameznega cikla programirajte cikle, aktiviran z definicijo, samo, če ne prihaja do prekrivanj vrednosti parametrov obeh ciklov
48 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 49

Definiranje cikla z gumbi

U V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
U Izberite skupino ciklov, npr. Vrtalni cikli.
U Izberite cikel, npr. REZKANJE NAVOJEV. TNC odpre
pogovorno okno, v katerega vnesete vse vrednosti; hkrati TNC v desni polovici zaslona prikaže sliko, na kateri je parameter, ki ga je treba vnesti, označen s svetlo podlago.
U Vnesite vse parametre, ki jih zahteva TNC, in vsak
vnos potrdite s tipko ENT.
U TNC zapre pogovorno okno, ko vnesete vse potrebne
podatke.

Definiranje cikla s funkcijo GOTO

U V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
U TNC v prikaznem oknu prikaže pregled ciklov. U S puščičnimi tipkami izberite želeni cikel. ALI U S tipko CTRL + puščičnimi tipkami (listanje po straneh)
izberite želeni cikel. ALI
U Vnesite številko cikla in potrdite s tipko ENT. TNC nato
odpre pogovorno okno za cikle, kot je opisano zgoraj.
2.1 Delo z obdelovalni cikli
Primer NC-nizov
7 CYCL DEF 200 VRTANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q201=3 ;GLOBINA Q206=150 ;GLOBINSKI POMIK Q202=5 ;GLOBINA POMIKA Q210=0 ;ČAS ZADRŽ. ZGORAJ Q203=+0 ;KOOR. POVRŠINE Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA Q211=0.25 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ
HEIDENHAIN iTNC 530 49
Page 50

Priklic ciklov

Pogoji
Pred priklicem cikla vedno programirajte:
BLK FORM za grafični prikaz (potrebno samo za testno
grafiko)
Priklic orodjaSmer vrtenja vretena (dodatna funkcija M3/M4)Definicija cikla (CYCL DEF)
Upoštevajte ostale pogoje, ki so navedeni pri opisih ciklov v nadaljevanju.
Naslednji cikli delujejo od svoje definicije v obdelovalnem programu. Teh ciklov ne morete in ne smete priklicati:
Cikel 220 točkovni vzorec na krogu in 221 točkovni vzorec na črtah
2.1 Delo z obdelovalni cikli
SL-cikel 14 KONTURASL-cikel 20 PODATKI O KONTURICikel 32 TOLERANCACikli za preračunavanje koordinatCikel 9 ČAS ZADRŽEVANJAVsi cikli tipalnega sistema
Vse ostale cikle lahko prikličete s funkcijami, navedenimi v nadaljevanju.
Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL
Funkcija CYCL CALL prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel. Začetna točka cikla je mesto, ki je bilo nazadnje programirano z nizom CYCL CALL.
U Za programiranje priklica cikla pritisnite tipko CYCL
CALL.
U Za vnos priklica cikla pritisnite gumb CYCL CALL M. U Po potrebi vnesite dodatno funkcijo M (npr. M3 za
vklop vretena) ali zaprite pogovorno okno s tipko END.
Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL PAT
Funkcija CYCL CALL PAT prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel na vseh položajih, ki ste jih definirali v definiciji vzorca PATTERN DEF (oglejte si „DEFINICIJA VZORCA” na strani 58) ali v preglednici točk (oglejte si „Preglednice točk” na strani 66).
50 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 51
Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL POS
Funkcija CYCL CALL POS prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel. Začetna točka je položaj, ki ste ga definirali v nizu CYCL CALL POS.
TNC se na vneseni položaj premakne s pozicionirno logiko, ki je vnesena v nizu CYCL CALL POS:
Če je trenutni položaj orodja na orodni osi večji od zgornjega roba
obdelovanca (Q203), TNC opravi pozicioniranje na programiran položaj najprej v obdelovalni ravnini in nato na orodni osi.
Če je trenutni položaj orodja na orodni osi pod spodnjim robom
obdelovanca (Q203), TNC opravi pozicioniranje najprej na varno višino na orodni osi in nato na programirani položaj v obdelovalni ravnini.
V nizu CYCL CALL POS morajo biti vedno nastavljene tri koordinatne osi. S koordinatami na orodni osi lahko na enostaven način spremenite začetni položaj. Ta deluje kot dodaten zamik ničelne točke.
Premik, definiran v nizu CYCL CALL POS, velja samo za premik na začetni položaj, programiran v tem nizu.
TNC se na položaj, definiran v nizu CYCL CALL POS, praviloma premakne z neaktivnim popravkom polmera (R0).
Če s funkcijo CYCL CALL POS prikličete cikel, v katerem je definiran začetni položaj (npr. cikel 212), potem deluje v ciklu definirani položaj kot dodaten premik na položaj, definiran v nizu CYCL CALL POS. Zato morate začetni položaj, določeno v ciklu, vedno definirati z 0.
2.1 Delo z obdelovalni cikli
Priklic cikla s funkcijo M99/M89
Po nizih dejavna funkcija M99 prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel. M99 lahko nastavite na koncu pozicionirnega niza, TNC nato izvede pomik na ta položaj in prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel.
Če želite, da bo TNC po vsakem pozicionirnem nizu samodejno izvedel cikel, prvi priklic cikla programirajte s funkcijo M89 (odvisno od strojnega parametra 7440).
Za preklic funkcije M89 programirajte:
funkcijo M99 v pozicionirnem nizu, v katerem opravite pomik na
začetno točko. ALI
niz CYCL CALL POS alinovi obdelovalni cikel z nizom CYCL DEF
HEIDENHAIN iTNC 530 51
Page 52

Delo z dodatnimi osmi U/V/W

TNC izvede premike po osi, ki ste jo v nizu TOOL CALL definirali kot os vretena. Premike v obdelovalni ravnini izvaja TNC praviloma samo na glavnih oseh X, Y ali Z. Izjeme:
Če v ciklu 3 REZKANJE UTOROV in v ciklu 4 REZKANJE ŽEPOV
za stranske dolžine neposredno programirate dodatne osi.
Če pri SL-ciklih v prvem nizu konturnega podprograma programirate
dodatne osi.
Pri ciklih 5 (KROŽNI ŽEP), 251 (PRAVOKOTNI ŽEP), 252 (KROŽNI
ŽEP), 253 (UTOR) in 254 (OKROGLI UTOR) TNC cikel obdela na oseh, ki ste jih v zadnjem pozicionirnem nizu nastavili pred posameznim priklicem cikla. Pri aktivni orodni osi Z so dopustne naslednje kombinacije:
X/YX/VU/Y
2.1 Delo z obdelovalni cikli
U/V
52 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 53
2.2 Programske prednastavitve za cikle

Pregled

Vsi cikli 20 do 25 s številko, večjo od 200, vedno znova uporabljajo identične parametre ciklov, kot je npr. varnostna razdalja Q200, ki jih morate vnesti pri vsaki definiciji cikla. S funkcijo GLOBAL DEF lahko te parametre ciklov na začetku programa centralno definirate tako, da delujejo za vse obdelovalne cikle, ki se uporabljajo v programu. V vsakem naslednjem obdelovalnem ciklu tako samo izberete vrednost, ki ste jo vnesli na začetku programa.
Na voljo so naslednje funkcije GLOBALNIH DEFINICIJ:
Obdelovalni vzorec Gumb Stran
SPLOŠNE GLOBALNE DEFINICIJE Definicije splošno veljavnih parametrov ciklov
Stran 55
GLOBALNA DEFINICIJA VRTANJA Definicija posebnih parametrov ciklov vrtanja
GLOBALNA DEFINICIJA REZKANJA ŽEPOV Definicija posebnih parametrov ciklov rezkanja žepov
GLOBALNA DEFINICIJA REZKANJA KONTUR Definicija posebnih parametrov ciklov rezkanja kontur
GLOBALNA DEFINICIJA POZICIONIRANJA Definicija pozicioniranja pri funkciji CYCL
CALL PAT
GLOBALNA DEFINICIJA TIPANJA Definicija posebnih parametrov ciklov tipalnega sistema
Stran 55
Stran 56
Stran 56
Stran 56
Stran 57

2.2 Programske prednastavitve za cikle

HEIDENHAIN iTNC 530 53
Page 54

Vnos GLOBALNE DEFINICIJE

U Izberite način Shranjevanje/urejanje.
U Izberite posebne funkcije.
U Izberite funkcije za programske prednastavitve.
U Izberite funkcije GLOBAL DEF.
U Izberite želene funkcije GLOBALNIH DEFINICIJ, na
primer SPLOŠNE GLOBALNE DEFINICIJE.
U Vnesite potrebne definicije. Vnose vsakič potrdite s
tipko ENT.

Uporaba podatkov GLOBALNIH DEFINICIJ

Če ste ob zagonu programa vnesli ustrezne funkcije GLOBALNIH DEFINICIJ, se lahko pri definiciji poljubnega obdelovalnega cikla sklicujete na te globalno veljavne vrednosti.
Pri tem sledite naslednjemu postopku:
U Izberite način Shranjevanje/urejanje.
U Izberite obdelovalne cikle.
2.2 Programske prednastavitve za cikle
U Izberite želeno skupino ciklov, na primer Vrtanje.
U Izberite želeni cikel, na primer VRTANJE. U Če je za želeni cikel na voljo globalni parameter, TNC
prikaže gumb NASTAVITEV STANDARDNE VREDNOSTI.
U Pritisnite gumb NASTAVITEV STANDARDNE
VREDNOSTI: TNC v definicijo cikla vnese besedo PREDEF (angl.: preddefinirano). Tako ste vzpostavili povezavo z ustreznim parametrom GLOBALNE DEFINICIJE, ki ste ga definirali na začetku programa.
Pozor, nevarnost kolizije!
Upoštevajte, da naknadne spremembe programskih nastavitev vplivajo na celoten obdelovalni program in tako bistveno spremenijo potek obdelave.
Če med obdelovalnim ciklom vnesete nespremenljivo vrednost, funkcije GLOBALNIH DEFINICIJ te vrednosti ne spremenijo.
54 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 55

Splošni globalni podatki

U Varnostna razdalja: razdalja med čelno površino orodja in površino
obdelovanca pri samodejnem pomiku na začetni položaj cikla na orodni osi.
U 2. varnostna razdalja: položaj, na katerem TNC pozicionira orodje ob
koncu obdelovalnega koraka. Na to višino se bo premaknil naslednji obdelovalni položaj v obdelovalni ravnini.
U F-pozicioniranje: premik, s katerim TNC premika orodje v ciklu. U F odmik: pomik, s katerim TNC pomakne orodje v izhodišče
Parametri veljajo za vse obdelovalne cikle 2xx.

Globalni podatki za vrtalne obdelave

U Odmik pri drobljenju ostružkov: vrednost, za katero TNC pri
drobljenju ostružkov odmakne orodje.
U Čas zadrževanja spodaj: čas v sekundah, ko je orodje na dnu vrtine. U Čas zadrževanja zgoraj: čas v sekundah, ko je orodje na varnostni
razdalji.
Parametri veljajo za cikle vrtanja, vrtanja navojev in rezkanja navojev od 200 do 209, 240 in 262 do 267.
2.2 Programske prednastavitve za cikle
HEIDENHAIN iTNC 530 55
Page 56

Globalni podatki za rezkalne obdelave z žepnimi cikli 25x

U Faktor prekrivanja: polmer orodja x faktor prekrivanja = stranski
pomik.
U Način rezkanja: v soteku/protiteku. U Način vboda: vijačen, nihajoč ali navpičen vbod v material.
Parametri veljajo za vse rezkalne cikle od 251 do 257.

Globalni podatki za rezkalne obdelave s konturnimi cikli

U Varnostna razdalja: razdalja med čelno površino orodja in površino
obdelovanca pri samodejnem pomiku na začetni položaj cikla na orodni osi.
U Varna višina: absolutna višina, pri kateri ne more priti do kolizije z
obdelovancem (za vmesno pozicioniranje in odmik ob koncu cikla).
U Faktor prekrivanja: polmer orodja x faktor prekrivanja = stranski
pomik.
U Način rezkanja: v soteku/protiteku.
2.2 Programske prednastavitve za cikle
Parametri veljajo za vse SL-cikle 20, 22, 23, 24 in 25.

Globalni podatki za pozicionirni postopek

U Pozicionirni postopek: odmik po orodni osi ob koncu obdelovalnega
niza: odmik na 2. varnostno razdaljo ali na položaj na začetku niza.
Če posamezen cikel prikličete s funkcijo CYCL CALL PAT, parametri veljajo za vse obdelovalne cikle.
56 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 57

Globalni podatki za tipalne funkcije

U Varnostna razdalja: razdalja med tipalno glavo in površino
obdelovanca pri samodejnem premiku na tipalni položaj.
U Varna višina: Koordinata na osi tipalnega sistema, na katero TNC
pomakne tipalni sistem med merilnimi točkami, če je možnost Premik na varno višino omogočena
U Premik na varno višino: izberite, ali želite da TNC premakne tipalni
sistem med merilnimi točkami na varno razdaljo ali na varno višino.
Parametri veljajo za vse cikle tipalnega sistema 4xx.
2.2 Programske prednastavitve za cikle
HEIDENHAIN iTNC 530 57
Page 58
2.3 DEFINICIJA VZORCA

Uporaba

S funkcijo PATTERN DEF lahko enostavno definirate pogoste obdelovalne vzorce, ki jih lahko prikličete s funkcijo CYCL CALL PAT. Tako kot pri definicijah ciklov so tudi pri definicijah vzorcev na voljo pomožne slike, ki prikažejo posamezni vneseni parameter.
PATTERN DEF
Na voljo so naslednji obdelovalni vzorci:
Obdelovalni vzorec Gumb Stran

2.3 DEFINICIJA VZORCA

TOČKA Definicije do 9 poljubnih obdelovalnih položajev.
VRSTA Definicija ene vrste, ravne ali zavite.
VZOREC Definicija enega vzorca, ravnega, zavitega ali ukrivljenega.
OKVIR Definicija enega okvirja, ravnega, zavitega ali ukrivljenega.
KROG Definicija polnega kroga.
DELNI KROG Definicija delnega kroga.
uporabite samo v povezavi z orodno osjo Z!
Stran 60
Stran 61
Stran 62
Stran 63
Stran 64
Stran 65
58 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 59

Vnos DEFINICIJE VZORCA

U Izberite način Shranjevanje/urejanje
U Izberite posebne funkcije.
U Izberite funkcije za konturno in točkovno obdelavo.
U Odprite niz PATTERN DEF.
U Izberite želeni obdelovalni vzorec, na primer
posamezno vrsto.
U Vnesite potrebne definicije. Vnose vsakič potrdite s
tipko ENT.

Uporaba DEFINICIJE VZORCA

Ko vnesete definicijo vzorca, jo lahko prikličete s funkcijo CYCL CALL PAT (oglejte si „Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL PAT” na strani 50).
TNC nato za definirani obdelovalni vzorec izvede nazadnje definirani obdelovalni cikel.
Obdelovalni vzorec je aktiven, dokler ne definirate novega ali dokler s funkcijo SEL PATTERN ne izberete preglednice točk.
S premikom na niz lahko izberete poljubno točko, na kateri lahko začnete ali nadaljujete obdelavo (oglejte si uporabniški priročnik, poglavje Programski test in Programski tek).
2.3 DEFINICIJA VZORCA
HEIDENHAIN iTNC 530 59
Page 60

Definiranje posameznih obdelovalnih položajev

Vnesete lahko največ 9 obdelovalnih položajev. Vnos vedno potrdite s tipko ENT.
Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z 0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
U Koordinata X obdelovalnega položaja (absolutno):
vnos X-koordinate.
U Koordinata Y obdelovalnega položaja (absolutno):
vnos Y-koordinate.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
Z-koordinate, na kateri naj se prične obdelava.
2.3 DEFINICIJA VZORCA
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX 11 PATTERN DEF
POS1 (X+25 Y+33,5 Z+0) POS2 (X+50 Y+75 Z+0)
60 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 61

Definiranje posamezne vrste

Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z 0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
U Začetna točka X (absolutno): koordinata začetne točke
vrst na X-osi.
U Začetna točka Y (absolutno): koordinata začetne točke
vrst na Y-osi.
U Odmik obdelovalnih položajev (inkrementalno):
razdalja med obdelovalnimi položaji. Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost.
U Število obdelav: skupno število obdelovalnih položajev. U Rotacijski položaj celotnega vzorca (absolutno):
rotacijski kot na vneseni začetni točki. Referenčna os: glavna os aktivne obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi Z). Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
Z-koordinate, na kateri naj se prične obdelava.
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX 11 PATTERN DEF
ROW1 (X+25 Y+33,5 D+8 NUM5 ROT+0 Z+0)
2.3 DEFINICIJA VZORCA
HEIDENHAIN iTNC 530 61
Page 62

Definiranje posameznega vzorca

Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z 0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
Parametra Rotacijski položaj glavne osi in Rotacijski
položaj pomožne osi dopolnjujeta predhodno izveden Rotacijski položaj celotnega vzorca.
U Začetna točka X (absolutno): koordinata začetne točke
vzorca na X-osi.
U Začetna točka Y (absolutno): koordinata začetne točke
vzorca na Y-osi.
U Odmik obdelovalnih položajev X (inkrementalno):
2.3 DEFINICIJA VZORCA
razdalja med obdelovalnimi položaji v smeri osi X. Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Odmik obdelovalnih položajev Y (inkrementalno):
razdalja med obdelovalnimi položaji v smeri osi Y. Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Število stolpcev: skupno število stolpcev vzorca. U Število vrstic: skupno število vrstic vzorca. U Rotacijski položaj celotnega vzorca (absolutno):
rotacijski kot, za katerega se celoten vzorec zavrti okrog vnesene začetne točke. Referenčna os: glavna os aktivne obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi Z). Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Rotacijski položaj glavne osi: rotacijski kot, za katerega
se glede na vneseno začetno točko zamakne izključno glavna os obdelovalne ravnine. Vnesete lahko pozitivno ali negativno vrednost.
U Rotacijski položaj pomožne osi: rotacijski kot, za
katerega se glede na vneseno začetno točko zamakne izključno pomožna os obdelovalne ravnine. Vnesete lahko pozitivno ali negativno vrednost.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
Z-koordinate, na kateri naj se prične obdelava.
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX 11 PATTERN DEF
PAT1 (X+25 Y+33,5 DX+8 DY+10 NUMX5 NUMY4 ROT+0 ROTX+0 ROTY+0 Z+0)
62 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 63

Definiranje posameznega okvirja

Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z 0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
Parametra Rotacijski položaj glavne osi in Rotacijski
položaj pomožne osi dopolnjujeta predhodno izveden Rotacijski položaj celotnega vzorca.
U Začetna točka X (absolutno): koordinata začetne točke
okvira na X-osi.
U Začetna točka Y (absolutno): koordinata začetne točke
okvira na Y-osi.
U Odmik obdelovalnih položajev X (inkrementalno):
razdalja med obdelovalnimi položaji v smeri osi X. Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Odmik obdelovalnih položajev Y (inkrementalno):
razdalja med obdelovalnimi položaji v smeri osi Y. Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Število stolpcev: skupno število stolpcev vzorca U Število vrstic: skupno število vrstic vzorca U Rotacijski položaj celotnega vzorca (absolutno):
rotacijski kot, za katerega se celoten vzorec zavrti okrog vnesene začetne točke. Referenčna os: glavna os aktivne obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi Z). Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Rotacijski položaj glavne osi: rotacijski kot, za katerega
se glede na vneseno začetno točko zamakne izključno glavna os obdelovalne ravnine. Vnesete lahko pozitivno ali negativno vrednost.
U Rotacijski položaj pomožne osi: rotacijski kot, za
katerega se glede na vneseno začetno točko zamakne izključno pomožna os obdelovalne ravnine. Vnesete lahko pozitivno ali negativno vrednost.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
koordinate Z, na kateri naj se začne obdelava
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX 11 PATTERN DEF
FRAME1 (X+25 Y+33,5 DX+8 DY+10 NUMX5 NUMY4 ROT+0 ROTX+0 ROTY+0 Z+0)
2.3 DEFINICIJA VZORCA
HEIDENHAIN iTNC 530 63
Page 64

Definiranje polnega kroga

Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z 0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
U Središče kroga luknje X (absolutno): koordinata
središča kroga luknje na X-osi.
U Središče kroga luknje Y (absolutno): koordinata
središča kroga luknje na Y-osi.
U Premer kroga luknje: premer kroga luknje. U Začetni kot: polarni kot prvega obdelovalnega
položaja. Referenčna os: glavna os aktivne obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi Z). Vnesti je
2.3 DEFINICIJA VZORCA
mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Število obdelav: skupno število obdelovalnih položajev
na krogu.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
koordinate Z, na kateri naj se začne obdelava
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX 11 PATTERN DEF
CIRC1 (X+25 Y+33 D80 START+45 NUM8 Z+0)
64 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 65

Definiranje delnega kroga

Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z 0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
U Središče krožne luknje X (absolutno): koordinata
središča krožne luknje na osi X
U Središče krožne luknje Y (absolutno): koordinata
središča krožne luknje na osi Y
U Premer krožne luknje: premer krožne luknje U Začetni kot: polarni kot prvega obdelovalnega
položaja. Referenčna os: glavna os aktivne obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi Z). Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Kotni korak/končni kot: naraščajoči polarni kot med
dvema obdelovalnima položajema. Vnesete lahko pozitivno ali negativno vrednost. Po potrebi je mogoče vnesti tudi končni kot (preklop z gumbom).
U Število obdelav: skupno število obdelovalnih položajev
na krogu
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
koordinate Z, na kateri naj se začne obdelava
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX 11 PATTERN DEF
PITCHCIRC1 (X+25 Y+33 D80 START+45 STEP 30 NUM8 Z+0)
2.3 DEFINICIJA VZORCA
HEIDENHAIN iTNC 530 65
Page 66
2.4 Preglednice točk

Uporaba

Če želite na neenakomernem točkovnem vzorcu izvesti en ali več zaporednih ciklov, ustvarite preglednice točk.
Če uporabljate vrtalne cikle, ustrezajo koordinate obdelovalne ravni v preglednici točk koordinatam središč vrtin. Če uporabljate rezkalne cikle, ustrezajo koordinate obdelovalne ravnine v preglednici točk koordinatam začetnih točk posameznega cikla (npr. koordinatam središča krožnega žepa). Koordinate na osi vretena ustrezajo koordinati površine obdelovanca.

2.4 Preglednice točk

Vnos preglednice točk

Izberite način Shranjevanje/urejanje programa:
Za priklic upravljanja datotek pritisnite tipko PGM MGT.
IME DATOTEKE?
Vnesite ime in vrsto datoteke točk. Vnos potrdite s tipko ENT.
Za izbiro merske enote pritisnite gumb MM ali PALEC. TNC preklopi na programsko okno in prikaže prazno preglednico točk.
Z gumbom VNOS VRSTICE odprite novo vrstico in vnesite koordinate želenega obdelovalnega mesta.
Postopek ponavljajte, dokler niso vnesene vse želene koordinate.
Z gumbi X IZKL./VKL., Y IZKL./VKL., Z IZKL./VKL. (druga orodna vrstica) določite, katere koordinate želite vnesti v preglednico točk.
66 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 67

Skrivanje posameznih točk za obdelavo

V preglednici točk lahko v stolpcu FADE točko, definirano v posamezni vrstici, označite tako, da se ta za obdelavo po izbiri lahko skrije.
V preglednici izberite točko, ki naj se skrije.
Izberite stolpec FADE.
Aktivirajte skritje. ALI
Deaktivirajte skritje.
2.4 Preglednice točk
HEIDENHAIN iTNC 530 67
Page 68

Izbira preglednice točk v programu

V načinu Shranjevanje/urejanje programa izberite program, za katerega naj se aktivira preglednica točk:
Prikličite funkcijo za izbiro preglednice točk: pritisnite tipkoPGM CALL.
Pritisnite gumb TABELA TOČK.
2.4 Preglednice točk
Želeno preglednico točk izberite s puščičnimi tipkami ali klikom miškine tipke ter potrdite s tipko ENT: TNC v niz SEL PATTERN vnese celotno ime poti
Če želite, lahko ime preglednice ali celotno ime poti do preglednice vnesete tudi neposredno s tipkovnico.
Primer NC-niza
7 SEL PATTERN “TNC:\DIRKT5\NUST35.PNT“
Pritisnite gumb OKNO ZA IZBIRO: TNC prikaže okno, v katerem lahko izberete želeno preglednico ničelnih točk
Funkcijo zaključite s tipko END
68 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 69

Priklic cikla v povezavi s preglednico točk

TNC s funkcijo CYCL CALL PAT obdela preglednico točk, ki ste jo nazadnje definirali (tudi če ste jo definirali v programu s funkcijo CALL PGM).
Če želite, da TNC prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel na točkah, ki so definirane v preglednici točk, nastavite priklic cikla s funkcijo CYCL CALL PAT.
U Programiranje priklica cikla: pritisnite gumb CYCL
CALL.
U Priklic preglednice točk: pritisnite gumb CYCL CALL
PAT.
U Vnesite pomik, s katerim naj se TNC premika med
točkami (brez vnosa: delovanje z nazadnje nastavljenim pomikom; FMAX ni veljaven)
U Po potrebi vnesite dodatno funkcijo M. Vnos potrdite s
tipko END.
TNC premakne orodje med začetnima točkami nazaj na varno višino. Kot varno višino TNC uporablja koordinate osi vretena ob priklicu cikla ali vrednost iz parametra cikla Q204. TNC izbere vrednost, ki je višja.
Če želite izvesti premik pri predpozicioniranju na osi vretena z zmanjšanim premikom, uporabite dodatno funkcijo M103.
Način delovanja preglednic točk s SL-cikli in ciklom 12
TNC interpretira točke kot dodatni zamik ničelne točke.
2.4 Preglednice točk
HEIDENHAIN iTNC 530 69
Page 70
Način delovanja preglednic točk s cikli od 200 do 208 in od 262 do 267
TNC interpretira točke obdelovalne ravnine kot koordinate središčna vrtine. Če želite v preglednici točk definirano koordinato uporabiti na osi vretena kot koordinato začetne točke, morate zgornji rob obdelovanca (Q203) definirati z 0.
Način delovanja preglednic točk s cikli od 210 do 215
TNC interpretira točke kot dodatni zamik ničelne točke. Če želite v preglednici točk definirane točke uporabiti kot koordinate začetnih točk, morate začetne točke in zgornji rob obdelovanca (Q203) v posameznem rezkalnem ciklu programirati z 0.
Način delovanja preglednic točk s cikli od 251 do 254
TNC interpretira točke obdelovalne ravnine kot koordinate začetne
2.4 Preglednice točk
točke cikla. Če želite v preglednici točk definirano koordinato uporabiti na osi vretena kot koordinato začetne točke, morate zgornji rob obdelovanca (Q203) definirati z 0.
70 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 71

Obdelovalni cikli: vrtanje

Page 72
3.1 Osnove

Pregled

TNC daje na voljo skupaj 9 ciklov za najrazličnejše vrtalne obdelave:
Cikel Gumb Stran

3.1 Osnove

240 CENTRIRANJE S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja, izbirni vnos premera centriranja/globine centriranja
Stran 73
200 VRTANJE S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja
201 POVRTAVANJE S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja
202 IZSTRUŽENJE S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja
203 UNIVERZALNO VRTANJE S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja, drobljenje ostružkov, pojemanje
204 VZVRATNO GREZENJE S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja
205 UNIVERZALNO GLOBINSKO VRTANJE S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja, drobljenje ostružkov, najmanjša razdalja
208 VRTALNO REZKANJE S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja
Stran 75
Stran 77
Stran 79
Stran 83
Stran 87
Stran 91
Stran 95
241 ENOUTORNO VRTANJE S samodejnim predpozicioniranjem na poglobljeno začetno točko, definicija hladila števila vrtljajev
72 Obdelovalni cikli: vrtanje
Stran 98
Page 73
3.2 CENTRIRANJE (cikel 240, DIN/ISO: G240)

Potek cikla

1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje centriranja s programiranim pomikom F do navedenega
centrirnega premera oz. do navedene globine centriranja.
3 Če je definirano, orodje ostane na dnu centriranja. 4 Orodje se nato z FMAX odmakne na varnostno razdaljo ali (če je
navedeno) na 2. varnostno razdaljo.

Upoštevajte pri programiranju!

Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Q344 (premer) oz. Q201 (globina). Če premer ali globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit 2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno vnesenem premeru oz. pri pozitivno vneseni globini obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo pod površino obdelovanca!

3.2 CENTRIRANJE (cikel 240, DIN/ISO: G240)

HEIDENHAIN iTNC 530 73
Page 74

Parameter cikla

X
Z
Q200
Q344
Q206
Q210
Q203
Q204
Q201
30
X
Y
20
80
50
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Vnesite pozitivno vrednost. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Izbira premera/globine (1/0) Q343: izberite način
centriranja (centriranje na vneseni premer ali vneseno globino). Če naj TNC centrira na vneseni premer, v stolpcu T-KOT preglednice orodij TOOL.T definirajte kot konice orodja.
0: centriranje na navedeno globino 1: centriranje na navedeni premer
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom centriranja (konica centrirnega stožca). Aktivno samo, če je definirano Q343 = 0. Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999.
U Premer (predznak) Q344: premer centriranja.
Aktivno samo, če je definirano Q343 = 1. Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999.
U Globinski pomik Q206: hitrost premikanja orodja pri
centriranju v mm/min. Razpon vnosa med 0 in 99999,999 ali FAUTO, FU.
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
3.2 CENTRIRANJE (cikel 240, DIN/ISO: G240)
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX 11 CYCL DEF 240 CENTRIRANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q343=1 ;IZBIRA PREMERA/GLOBINE Q201=+0 ;GLOBINA Q344=-9 ;PREMER Q206=250 ;GLOBINSKI POMIK Q211=0.1 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE
Q204=100 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA 12 CYCL CALL POS X+30 Y+20 Z+0 FMAX M3 13 CYCL CALL POS X+80 Y+50 Z+0 FMAX
74 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 75
3.3 VRTANJE (cikel 200)

Potek cikla

1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje vrta s programiranim pomikom F do prvega globinskega
pomika.
3 TNC vrne orodje v hitrem teku FMAX na varnostno razdaljo, ga
tam zadrži (če je navedeno) in ga nato znova v hitrem teku FMAX premakne na varnostno razdaljo nad prvim globinskim pomikom.
4 Orodje nato vrta z nastavljenim pomikom (F) do naslednjega
globinskega pomika.
5 TNC ta potek (2 do 4) ponavlja, dokler ne doseže nastavljene
globine vrtanja.
6 Z dna vrtine se orodje s hitrim tekom FMAX premakne na
varnostno razdaljo ali (če je navedeno) na 2. varnostno razdaljo.

Upoštevajte pri programiranju!

Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina. Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.

3.3 VRTANJE (cikel 200)

Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit 2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo pod površino obdelovanca!
HEIDENHAIN iTNC 530 75
Page 76

Parameter cikla

X
Z
Q200
Q201
Q206
Q202
Q210
Q203
Q204
30
X
Y
20
80
50
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Vnesite pozitivno vrednost. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine (konica vrtalnega stožca). Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Globina pomika Q202 (inkrementalno): globina, ki jo
orodje vsakič doseže. Razpon vnosa med 0 in 99999,9999. Globina ne rabi biti večkratnik globine
3.3 VRTANJE (cikel 200)
pomika. TNC se v enem delovnem koraku pomakne na globino, če:
sta globina primika in globina enakije globina primika večja od globine
U Čas zadrževanja zgoraj Q210: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na varnostni razdalji, po tem ko ga TNC zaradi ohlajevanja dvigne iz vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 200 VRTANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA
Q201=-15 ;GLOBINA
Q206=250 ;GLOBINSKI POMIK
Q202=5 ;GLOBINA POMIKA
Q210=0 ;ČAS ZADRŽ. ZGORAJ
Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE
Q204=100 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA
Q211=0.1 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ 12 L X+30 Y+20 FMAX M3 13 CYCL CALL 14 L X+80 Y+50 FMAX M99
76 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 77
3.4 POVRTAVANJE (cikel 201, DIN/ISO: G201)

Potek cikla

1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje povrtava z nastavljenim pomikom F do programirane
globine.
3 Če je nastavljeno, orodje ostane na dnu vrtine. 4 TNC nato premakne orodje s pomikom F nazaj na varnostno
razdaljo in od tam (če je vneseno) v hitrem teku FMAX na 2. varnostno razdaljo.

Upoštevajte pri programiranju!

Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina. Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit 2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!

3.4 POVRTAVANJE (cikel 201, DIN/ISO: G201)

HEIDENHAIN iTNC 530 77
Page 78

Parameter cikla

X
Z
Q200
Q201
Q206
Q211
Q203
Q204
30
X
Y
20
80
50
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri povrtavanju v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Umik Q208: hitrost premikanja orodja pri dvigovanju iz
vrtine v mm/min. Pomik pri povrtavanju velja, če vnesete Q208 = 0. Razpon vnosa od 0 do 99999,999.
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999.
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
3.4 POVRTAVANJE (cikel 201, DIN/ISO: G201)
78 Obdelovalni cikli: vrtanje
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 201 POVRTAVANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q201=-15 ;GLOBINA Q206=100 ;GLOBINSKI POMIK Q211=0.5 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ Q208=250 ;POMIK PRI UMIKU Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE
Q204=100 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA 12 L X+30 Y+20 FMAX M3 13 CYCL CALL 14 L X+80 Y+50 FMAX M9 15 L Z+100 FMAX M2
Page 79
3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202)

Potek cikla

1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje vrta z vrtalnim pomikom do globine. 3 Orodje ostane na dnu vrtine z vrtečim se vretenom za prosto
rezanje (če je tako nastavljeno).
4 TNC nato vreteno usmeri na položaj, definiran v parametru Q336. 5 Če ste nastavili odmik orodja, TNC opravi odmik 0,2 mm v
nastavljeni smeri (nespremenljiva vrednost).
6 TNC nato premakne orodje z umikom na varnostno razdaljo in od
tam (če je vneseno) s hitrim tekom FMAX na 2. varnostno razdaljo. Če je parameter Q214 nastavljen na 0, sledi vrnitev na steno vrtine.
HEIDENHAIN iTNC 530 79

3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202)

Page 80

Upoštevajte pri programiranju!

Stroj in TNC mora pripraviti proizvajalec. Cikel je mogoče uporabljati samo na strojih s krmiljenim
vretenom.
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina. Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
TNC ob koncu cikla znova vzpostavi stanje hladila in stanje vretena, kot je bilo pred priklicem cikla.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit 2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo pod površino obdelovanca!
Smer za odmik izberite tako, da se orodje pomika stran od roba vrtine.
Če orientacijo vretena nastavite na kot, ki ga ste ga programirali v parametru Q336 (npr. v načinu Pozicioniranje z ročnim vnosom), preverite, kje je konica orodja. Izberite tak kot, da je konica orodja vzporedna z
3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202)
eno od koordinatnih osi. TNC pri odmiku samodejno upošteva aktivno vrtenje
koordinatnega sistema.
80 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 81

Parameter cikla

X
Z
Q200
Q201
Q206
Q211
Q203
Q204
Q208
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri izstruževanju v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Vzvratni pomik Q208: hitrost premikanja orodja pri
dvigu iz vrtine v mm/min. Če vnesete Q208 = 0, velja pomik pri globinskem primiku. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FMAX, FAUTO, PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali PREDEF
HEIDENHAIN iTNC 530 81
3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202)
Page 82
U Smer odmika (0/1/2/3/4) Q214: določitev smer, v kateri
30
X
Y
20
80
50
TNC odmakne orodje na dnu vrtine (glede na orientacijo vretena).
0 Brez odmika orodja 1 Odmik orodja v negativni smeri glavne osi 2 Odmik orodja v negativni smeri pomožne osi 3 Odmik orodja v pozitivni smeri glavne osi 4 Odmik orodja v pozitivni smeri pomožne osi
U Kot za orientacijo vretena Q336 (absolutno): kot, na
katerega TNC pozicionira orodje pred odmikom. Razpon vnosa od -360,000 do 360,000
3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202)
Példa:
10 L Z+100 R0 FMAX 11 CYCL DEF 202 IZSTRUŽEVANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q201=-15 ;GLOBINA Q206=100 ;GLOBINSKI POMIK Q211=0.5 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ Q208=250 ;POMIK PRI UMIKU Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE Q204=100 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA Q214=1 ;SMER ODMIKA
Q336=0 ;KOT VRETENA 12 L X+30 Y+20 FMAX M3 13 CYCL CALL 14 L X+80 Y+50 FMAX M99
82 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 83
3.6 UNIVERZALNO VRTANJE (cikel 203, DIN/ISO: G203)

Potek cikla

1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje vrta z vnesenim pomikom F do prvega globinskega pomika. 3 Če vnesete lom ostružka, TNC premakne orodje za vneseno
vrednost umika. Če delate brez drobljenja ostružkov, TNC premakne orodje s pomikom pri umiku nazaj na varnostno razdaljo, se tam zadrži (če je vneseno) in se nato premakne s hitrim tekom FMAX na varnostno razdaljo nad prvo globino pomika.
4 Orodje nato vrta s pomikom do naslednje globine pomika. Globina
pomika se z vsakim pomikom zmanjša za vrednost pojemanja (če je vneseno).
5 TNC ta potek (2–4) ponavlja, dokler ne doseže navedene globine
vrtanja.
6 Orodje se za prosto rezanje zadržuje na dnu vrtine (če je vneseno)
in se po času zadrževanja umakne s pomikom pri odmiku na varnostno razdaljo. Če ste vnesli 2. varnostno razdaljo, TNC premakne orodje s hitrim tekom FMAX na to mesto.
HEIDENHAIN iTNC 530 83

3.6 UNIVERZALNO VRTANJE (cikel 203, DIN/ISO: G203)

Page 84

Upoštevajte pri programiranju!

Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina. Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit 2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
3.6 UNIVERZALNO VRTANJE (cikel 203, DIN/ISO: G203)
84 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 85

Parameter cikla

X
Z
Q200
Q201
Q206
Q202
Q210
Q203
Q204
Q211
Q208
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine (konica vrtalnega stožca). Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Globina pomika Q202 (inkrementalno): globina, ki jo
orodje vsakič doseže. Razpon vnosa med 0 in 99999,9999. Globina ne rabi biti večkratnik globine pomika. TNC se v enem delovnem koraku pomakne na globino, če:
sta globina primika in globina enakije globina pomika večja od globine in hkrati ni
definirano drobljenje ostružkov
U Čas zadrževanja zgoraj Q210: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na varnostni razdalji, potem ko ga je TNC zaradi ohlajevanja dvignil iz vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999.
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Zmanjšanje Q212 (inkrementalno): vrednost, za
katero TNC po vsakem premiku zmanjša globino pomika Q202. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
HEIDENHAIN iTNC 530 85
3.6 UNIVERZALNO VRTANJE (cikel 203, DIN/ISO: G203)
Page 86
U Štev. lomov ostružkov pred odmikom Q213: število
lomov ostružkov, preden TNC dvigne orodje iz vrtine zaradi ohlajevanja. Pri lomu ostružkov TNC izvleče orodje za vrednost odmika Q256. Razpon vnosa je med 0 in 99999.
U Min. globina pomika Q205 (inkrementalno): če ste
nastavili zmanjševanje, TNC omeji pomik na vrednost, ki je navedena v Q205. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Vzvratni pomik Q208: hitrost premikanja orodja pri
dviganju iz vrtine v mm/min. Če ste vnesli Q208 = 0, TNC orodje dvigne s pomikom Q206. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FMAX, FAUTO, PREDEF
U Odmik pri lomu ostružkov Q256 (inkrementalno):
vrednost, za katero TNC pri drobljenju ostružkov odmakne orodje. Razpon vnosa od 0,1000 do 99999,9999 ali PREDEF
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 203 UNIVERZALNO VRTANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q201=-20 ;GLOBINA Q206=150 ;GLOBINSKI POMIK Q202=5 ;GLOBINA POMIKA Q210=0 ;ČAS ZADRŽ. ZGORAJ Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA Q212=0.2 ;ZMANJŠANJE Q213=3 ;LOM OSTRUŽKOV Q205=3 ;MIN. GLOBINA POMIKA Q211=0.25 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ Q208=500 ;POMIK PRI UMIKU Q256=0.2 ;ODMIK PRI LOMU
OSTRUŽKOV
3.6 UNIVERZALNO VRTANJE (cikel 203, DIN/ISO: G203)
86 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 87
3.7 VZVRATNO GREZENJE
X
Z
(cikel 204, DIN/ISO: G204)

Potek cikla

S tem ciklom ustvarite pogrezanja na spodnji strani obdelovanca. 1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 TNC opravi orientacijo vretena na položaju 0° in premakne orodje
okoli ekscentra.
3 Orodje se nato s pomikom za predpozicioniranje spušča v izvrtano
vrtino, dokler rezilo ne doseže varnostne razdalje pod spodnjim robom obdelovanca.
4 TNC dvigne orodje do sredine vrtine, vklopi vreteno in po potrebi
tudi hladilo ter ga nato s pomikom za spuščanje spusti na vneseno globino.
5 Če je tako nastavljeno, orodje ostane na dnu spuščanja in se nato
dvigne iz vrtine, opravi orientacijo vretena in se znova zamakne okrog ekscentra.
6 TNC nato predpozicionira s pomikom na varnostno razdaljo in od
tam (če je vneseno) s hitrim tekom FMAX na 2. varnostno razdaljo.
HEIDENHAIN iTNC 530 87

3.7 VZVRATNO GREZENJE (cikel 204, DIN/ISO: G204)

Page 88

Upoštevajte pri programiranju!

Stroj in TNC mora pripraviti proizvajalec. Cikel je mogoče uporabljati samo na strojih s krmiljenim
vretenom. Cikel deluje samo, če uporabljate vrtalne drogove za
vzvratno grezenje.
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave med spuščanjem določa predznak parametra cikla Globina. Pozor: pozitiven predznak pomeni spuščanje v pozitivni smeri osi vretena.
Dolžino orodja je treba vnesti tako, da v meritev ni vključeno rezilo, temveč spodnji rob vrtalnega droga.
TNC pri izračunavanju začetne točke spuščanja upošteva dolžino rezila vrtalnega droga in debelino materiala.
Cikel 204 lahko izvedete tudi s funkcijo M04, če pred priklicem cikla namesto M03 programirate M04.
Pozor, nevarnost kolizije!
Če orientacijo vretena nastavite na kot, ki ga ste ga programirali v parametru Q336 (npr. v načinu Pozicioniranje z ročnim vnosom), preverite, kje je konica orodja. Izberite tak kot, da je konica orodja vzporedna z eno od koordinatnih osi. Smer za odmik izberite tako, da se orodje pomika stran od roba vrtine.
3.7 VZVRATNO GREZENJE (cikel 204, DIN/ISO: G204)
88 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 89

Parameter cikla

X
Z
Q250
Q203
Q204
Q249
Q200
Q200
X
Z
Q255
Q254
Q214
Q252
Q253
Q251
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina grezenja Q249 (inkrementalno): razdalja
med spodnjim robom obdelovanca in najnižjo točko spusta. Pozitiven predznak pomeni grezenje v pozitivni smeri osi vretena. Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999
U Debelina materiala Q250 (inkrementalno): debelina
obdelovanca. Razpon vnosa od 0,0001 do 99999,9999
U Izsrednik Q251 (inkrementalno): izsrednik vrtalnega
droga; ki ga lahko poiščete na podatkovnem listu orodja. Razpon vnosa od 0,0001 do 99999,9999
U Rezalna višina Q252 (inkrementalno): razdalja med
spodnjim robom vrtalnega droga in glavnim rezilom; ki ga lahko poiščete na podatkovnem listu orodja. Razpon vnosa od 0,0001 do 99999,9999
U Pomik za predpozicioniranje Q253: hitrost premikanja
orodja pri spuščanju v obdelovanec oz. dvigovanju iz obdelovanca v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FMAX, FAUTO, PREDEF.
U Pomik pri grezenju Q254: hitrost premikanja orodja pri
grezenju v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Čas zadrž. Q255: čas zadrževanja na najnižji točki pri
grezenju v sekundah. Razpon vnosa od 0 do 3600,000
HEIDENHAIN iTNC 530 89
3.7 VZVRATNO GREZENJE (cikel 204, DIN/ISO: G204)
Page 90
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999 ali PREDEF
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Smer odmika (0/1/2/3/4) Q214: nastavite smer, v kateri
naj TNC zamakne orodje okrog ekscentra (glede na orientacijo vretena). Vnos vrednosti 0 ni dovoljen.
1 Odmik orodja v negativni smeri glavne osi 2 Odmik orodja v negativni smeri pomožne osi 3 Odmik orodja v pozitivni smeri glavne osi 4 Odmik orodja v pozitivni smeri pomožne osi
U Kot za orientacijo vretena Q336 (absolutno): kot,
na katerega TNC pozicionira orodje pred spuščanjem in dvigovanjem iz vrtine. Razpon vnosa je med -360,0000 in 360,0000.
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 204 VZVRATNO GREZENJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q249=+5 ;GLOBINA GREZENJA Q250=20 ;DEBELINA MATERIALA Q251=3.5 ;DIMENZIJE IZSREDNIKA Q252=15 ;REZALNA VIŠINA Q253=750 ;POMIK PRI PREDPOZ. Q254=200 ;POMIK PRI GREZENJU Q255=0 ;ČAS ZADRŽ. Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA Q214=1 ;SMER ODMIKA Q336=0 ;KOT VRETENA
3.7 VZVRATNO GREZENJE (cikel 204, DIN/ISO: G204)
90 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 91
3.8 UNIVERZALNO GLOBINSKO VRTANJE (cikel 205, DIN/ISO: G205)

Potek cikla

1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Če je vnesena poglobljena začetna zagona, TNC izvede premik na
varnostno razdaljo nad poglobljeno začetno točko z definiranim pozicionirnim pomikom.
3 Orodje vrta z vnesenim pomikom F do prvega globinskega pomika. 4 Če vnesete lom ostružka, TNC premakne orodje za vneseno
vrednost umika. Če za obdelavo ni nastavljen lom ostružkov, TNC vrne orodje v hitrem teku na varnostno razdaljo in nato spet v hitrem teku FMAX na nastavljen odmik nad prvo globino pomika.
5 Orodje nato vrta s pomikom do naslednje globine pomika. Globina
pomika se z vsakim pomikom zmanjša za vrednost pojemanja (če je vneseno).
6 TNC ta potek (2–4) ponavlja, dokler ne doseže navedene globine
vrtanja.
7 Orodje se za prosto rezanje zadržuje na dnu vrtine (če je vneseno)
in se po času zadrževanja umakne s pomikom pri odmiku na varnostno razdaljo. Če ste vnesli 2. varnostno razdaljo, TNC premakne orodje s hitrim tekom FMAX na to mesto.
HEIDENHAIN iTNC 530 91

3.8 UNIVERZALNO GLOBINSKO VRTANJE (cikel 205, DIN/ISO: G205)

Page 92

Upoštevajte pri programiranju!

Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede. Če razdaljo zadrževanja Q258 in Q259 vnesete različno,
TNC enakomerno spremeni razdaljo zadrževanja med prvim in zadnjim pomikom.
Če s Q379 vnesete globljo začetno točko, TNC spremeni samo začetno točko pomika. TNC ne spreminja odmikov, ki se nanašajo na koordinato površine obdelovanca.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit 2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
3.8 UNIVERZALNO GLOBINSKO VRTANJE (cikel 205, DIN/ISO: G205)
92 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 93

Parameter cikla

X
Z
Q200
Q201
Q206
Q202
Q203
Q204
Q211
Q257
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine (konica vrtalnega stožca). Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Globina pomika Q202 (inkrementalno): globina, ki jo
orodje vsakič doseže. Razpon vnosa med 0 in 99999,9999. Globina ne rabi biti večkratnik globine pomika. TNC se v enem delovnem koraku pomakne na globino, če:
sta globina primika in globina enakije globina primika večja od globine
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Zmanjševanje Q212 (inkrementalno): vrednost, za
katero TNC zmanjša globino pomika Q202. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Min. globina pomika Q205 (inkrementalno): če ste
nastavili zmanjševanje, TNC omeji pomik na vrednost, ki je navedena v Q205. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Razdalja zadrž. zgoraj Q258 (inkrementalno):
varnostna razdalja za pozicioniranje v hitrem teku, če TNC po izvleku iz vrtine znova premakne orodje na trenutno globino pomika; vrednost pri prvem pomiku. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Razdalja zadrž. spodaj Q259 (inkrementalno):
varnostna razdalja za pozicioniranje v hitrem teku, če TNC po izvleku iz vrtine znova premakne orodje na trenutno globino pomika; vrednost pri zadnjem pomiku. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
HEIDENHAIN iTNC 530 93
3.8 UNIVERZALNO GLOBINSKO VRTANJE (cikel 205, DIN/ISO: G205)
Page 94
U Globina vrtanja do loma ostružkov Q257
(inkrementalno): pomik, po katerem TNC opravi lom ostružkov. Če vnesete 0, ne pride do loma ostružkov. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Odmik pri lomu ostružkov Q256 (inkrementalno):
vrednost, za katero TNC pri drobljenju ostružkov odmakne orodje. TNC izvede umik s pomikom 3000 mm/min. Razpon vnosa od 0,1000 do 99999,9999 ali
PREDEF
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Globlja začetna točka Q379 (inkrementalno in se
nanaša na površino obdelovanca): začetna točka dejanskega vrtanja, če je v obdelovancu že vrtina, ki je bila predhodno izvrtana s krajšim orodjem do določene globine. TNC opravi pomik za predpozicioniranje z varnostne razdalje na globljo začetno točko. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Predpozicionirni pomik Q253: hitrost premikanja
orodja pri pozicioniranju z varnostne razdalje na globljo začetno točko v mm/min. Deluje samo, če Q379 ni 0. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FMAX, FAUTO, PREDEF
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 205 UNIVERZALNO GLOBINSKO VRTANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q201=-80 ;GLOBINA Q206=150 ;GLOBINSKI POMIK Q202=15 ;GLOBINA POMIKA Q203=+100;KOOR. POVRŠINE Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA Q212=0.5 ;PRIBLIŽEK Q205=3 ;MIN. GLOBINA POMIKA Q258=0.5 ;RAZDALJA ZADRŽ. ZGORAJ Q259=1 ;RAZDALJA ZADRŽ. SPODAJ Q257=5 ;GLOBINA VRTANJA DO
LOMA OSTRUŽKOV
Q256=0.2 ;ODMIK PRI LOMU
OSTRUŽKOV Q211=0.25 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ Q379=7.5 ;ZAČETNA TOČKA Q253=750 ;POMIK PRI PREDPOZ.
3.8 UNIVERZALNO GLOBINSKO VRTANJE (cikel 205, DIN/ISO: G205)
94 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 95
3.9 VRTALNO REZKANJE (cikel 208)

Potek cikla

1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca in se primakne za vneseni premer na krožnico (če je na voljo dovolj prostora)..
2 Orodje rezka z vnesenim pomikom F po vijačnici do nastavljene
globine vrtanja.
3 Ko doseže globino vrtanja, TNC znova obide polni krog, da
odstrani material, ki je ostal pri grezenju..
4 TNC nato orodje znova pozicionira nazaj v središče vrtine. 5 Na koncu se TNC v hitrem teku FMAX premakne nazaj na
varnostno razdaljo. Če ste vnesli 2. varnostno razdaljo, TNC premakne orodje s hitrim tekom FMAX na to mesto.

3.9 VRTALNO REZKANJE (cikel 208)

HEIDENHAIN iTNC 530 95
Page 96

Upoštevajte pri programiranju!

Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede. Če ste nastavili, da je premer vrtine enak premeru orodja,
TNC brez interpolacije vijačnic vrta neposredno do vnesene globine.
Aktivno zrcaljenje ne vpliva na način rezkanja, ki je definiran v ciklu.
Upoštevajte, da orodje pri prevelikem pomiku poškoduje tako sebe kot obdelovanec.
Da bi preprečili vnos prevelikih pomikov, vnesite v stolpec ANGLE preglednice orodij TOOL:T največji mogoči vbodni kot orodja. TNC nato samodejno izračuna največji dovoljen pomik in po potrebi spremeni vneseno vrednost.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
3.9 VRTALNO REZKANJE (cikel 208)
2=1) ali ne (bit 2=0). Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
96 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 97
X
Z
Q200
Q201
Q203
Q204
Q334
X
Y
Q206
Q335

Parameter cikla

U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med spodnjim robom orodja in površino obdelovanca. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju po vijačnici v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU, FZ
U Pomik po vijačnici Q334 (inkrementalno): pomikanje
orodja po vijačnici (=360°). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Želeni premer Q335 (absolutno): premer vrtanja. Če
ste nastavili, da je želeni premer enak premeru orodja, TNC brez interpolacije vijačnic vrta neposredno do vnesene globine. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Premer predhodno izvrtane vrtine Q342 (absolutno):
če v Q342 vnesete vrednost, ki je večja od 0, TNC ne opravi preverjanja razmerja med želenim premerom in premerom orodja. Tako lahko rezkate vrtine, katerih premer je več kot dvakrat večji od premera orodja. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Način rezkanja Q351: način rezkanja s funkcijo M3.
+1 = rezkanje v soteku –1 = rezkanje v protiteku
PREDEF = uporabite standardno vrednost iz GLOBAL DEF
HEIDENHAIN iTNC 530 97
Példa: NC-nizi
12 CYCL DEF 208 VRTALNO REZKANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q201=-80 ;GLOBINA Q206=150 ;GLOBINSKI POMIK Q334=1.5 ;GLOBINA POMIKA Q203=+100;KOOR. POVRŠINE Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA Q335=25 ;ŽELENI PREMER Q342=0 ;NASTAVLJENI PREMER Q351=+1 ;VRSTA REZKANJA
3.9 VRTALNO REZKANJE (cikel 208)
Page 98

3.10 ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)

Potek cikla

1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 TNC nato premakne orodje z definiranim pozicionirnim pomikom
na varnostno razdaljo čez globljo začetno točko in vklopi tam število vrtljajev za vrtanje z M3 in hladilo. Premik poteka glede na smer vrtenja, določeno v ciklu, z vretenom, ki se vrti v desno ali levo, oziroma miruje
3 Orodje vrta z vnesenim pomikom F do vnesene globine vrtanja ali
do vnesene globine zadrževanja, če je ta definirana.
4 Če je vneseno, se orodje zadržuje na dnu vrtine za prosto rezanje.
TNC nato izklopi hladilo in ponastavi število vrtljajev znova na definirano vrednost dviga.
5 Z dna vrtina se orodje po času zadrževanja s pomikom pri umiku
umakne na varnostno razdaljo. Če ste vnesli 2. varnostno razdaljo, TNC premakne orodje s hitrim tekom FMAX na to mesto.

Upoštevajte pri programiranju!

Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina. Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit 2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
3.10 ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)
98 Obdelovalni cikli: vrtanje
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
Page 99

Parameter cikla

X
Z
Q200
Q201
Q253
Q203
Q204
Q211
Q208
Q206
Q379
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globlja začetna točka Q379 (inkrementalno in se
nanaša na površino obdelovanca): začetna točka dejanskega vrtanja. TNC opravi pomik za predpozicioniranje z varnostne razdalje na globljo začetno točko. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Predpozicionirni pomik Q253: hitrost premikanja
orodja pri pozicioniranju z varnostne razdalje na globljo začetno točko v mm/min. Deluje samo, če Q379 ni 0. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FMAX, FAUTO, PREDEF
U Vzvratni pomik Q208: hitrost premikanja orodja pri
dviganju iz vrtine v mm/min. Če ste vnesli Q208 = 0, TNC orodje dvigne z vrtalnim pomikom Q206. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FMAX, FAUTO,
PREDEF
3.10 ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)
HEIDENHAIN iTNC 530 99
Page 100
U Smer vrt. pri uvleku/izvleku (3/4/5) Q426: smer vrtenja,
v katero se orodje vrti pri spustu v vrtino in dvigu iz vrtine. Razpon vnosa:
3: vrtenje vretena z M3 4: vrtenje vretena z M4 5: premikanje ob mirujočem vretenu
U Štev. vrt. vretena pri uvleku/izvleku Q427: število
vrtljajev, s katerim se orodje vrti pri spusti v vrtino in dvigu iz vrtine. Razpon vnosa je med 0 in 99999.
U Štev. vrt. pri vrtanju Q428: število vrtljajev, s katerim
naj orodje vrta. Razpon vnosa je med 0 in 99999.
U Funkcija M VKLOP hladila Q429: dodatna funkcija M
za vklop hladila. TNC vklopi hladilo, ko je orodje v vrtini na globlji začetni točki. Razpon vnosa je med 0 in 999.
U Funkcija M IZKLOP hladila Q430: dodatna funkcija M
za izklop hladila. TNC izklopi hladilo, ko je orodje na globini vrtanja. Razpon vnosa je med 0 in 999.
U Globina zadrževanja Q435 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, na kateri naj se orodje zadržuje. Če je vnesena vrednost 0 (običajna nastavitev), je funkcija onemogočena. Uporaba: pri vrtanju prehodnih izvrtin morajo nekatera orodja pred dvigom nekaj časa ostati na dnu vrtine, da so ostružki preneseni navzgor. Definirajte manjšo vrednost od globine vrtanja Q201; razpon vnosa od 0 do 99999,9999
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 241 ENOUTORNO VRTANJE
Q200=2 ;VARNOSTNA RAZDALJA Q201=-80 ;GLOBINA Q206=150 ;GLOBINSKI POMIK Q211=0.25 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ Q203=+100;KOOR. POVRŠINE Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA Q379=7.5 ;ZAČETNA TOČKA Q253=750 ;POMIK PRI PREDPOZ. Q208=1000;POMIK PRI UMIKU Q426=3 ;SMER VRTENJA VRETENA Q427=25 ;ŠTEV. VRT. PRI
UVLEKU/IZVLEKU Q428=500 ;ŠTEV. VRT. PRI VRTANJU Q429=8 ;VKLOP HLADILA Q430=9 ;IZKLOP HLADILA Q435=0 ;GLOBINA ZADRŽEVANJA
3.10 ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)
100 Obdelovalni cikli: vrtanje
Loading...