V nadaljevanju boste našli seznam simbolov za napotke, ki se
uporabljajo v tem priročniku.
Ta simbol pomeni, da je treba pri opisani funkciji upoštevati
posebne napotke.
Ta simbol pomeni, da pri uporabi opisane funkcije obstaja
ena ali več naslednjih nevarnosti:
Nevarnosti za obdelovanec
Nevarnosti za vpenjalo
Nevarnosti za orodje
Nevarnosti za stroj
Nevarnosti za upravljavca
Ta simbol pomeni, da mora opisano funkcijo prilagoditi
proizvajalec stroja. Opisana funkcija lahko nato deluje na
različnih strojih različno.
Ta simbol pomeni, da podrobnejši opis funkcije najdete v
drugem uporabniškem priročniku.
O tem priročniku
Želite sporočiti spremembe ali ste odkrili
napako?
Nenehno se trudimo izboljševati dokumentacijo. Pomagajte nam
pri tem in nam sporočite želene spremembe na naslednji e-naslov:
tnc-userdoc@heidenhain.de.
HEIDENHAIN iTNC 5303
Page 4
TNC-tip, programska oprema in
funkcije
Ta priročnik opisuje funkcije, ki so na TNC-jih na voljo od naslednjih
številk NC-programske opreme dalje.
TNC-tip
iTNC 530340 490-06
iTNC 530 E340 491-06
iTNC 530340 492-06
iTNC 530 E340 493-06
iTNC 530, programirno mesto340 494-06
Tip TNC-ja
iTNC 530, HSCI in HeROS 5606 420-01
iTNC 530 E, HSCI in HeROS 5606 421-01
Oznaka E označuje izvozno različico TNC-ja. Za izvozne različice
TNC-ja velja naslednja omejitev:
TNC-tip, programska oprema in funkcije
Istočasni premočrtni premiki do 4 osi
HSCI (HEIDENHAIN Serial Controller Interface) je nova strojna
platforma krmilnih sistemov TNC.
HeROS 5 je novi operacijski sistem TNC-krmilnih sistemov na osnovi
HSCI.
Proizvajalec stroja prilagodi uporabni obseg zmogljivosti
posameznega TNC-ja s strojnimi parametri. Zato so v tem priročniku
opisane tudi funkcije, ki niso na voljo na vsakem TNC-ju.
TNC-funkcije, ki niso na voljo na vseh strojih, so na primer:
Izmera orodja z namiznim tipalnim sistemom
Za dejanski obseg funkcij lastnega stroja se obrnite na proizvajalca
stroja.
Št. NC-programske
opreme
Št. NC-programske
opreme
4
Page 5
Mnogi proizvajalci strojev in HEIDENHAIN nudijo tečaje za
programiranje TNC-jev. Udeležba na tovrstnih tečajih je priporočljiva
za intenzivno seznanitev s funkcijami TNC-ja.
Uporabniški priročnik:
Vse TNC-funkcije, ki niso povezane s cikli, so opisane v
uporabniškem priročniku za iTNC 530. Če tega
uporabniškega priročnika nimate, se obrnite na podjetje
HEIDENHAIN.
ID uporabniškega priročnika za pogovorna okna z
navadnim besedilom: 670 387-xx.
ID uporabniškega priročnika DIN/ISO: 670 391-xx.
Uporabniška dokumentacija za smarT.NC:
Način delovanja smarT.NC je opisan v posebnem delu.
Če tega dela nimate, se obrnite na podjetje
HEIDENHAIN. ID: 533 191-xx.
TNC-tip, programska oprema in funkcije
HEIDENHAIN iTNC 5305
Page 6
Programske možnosti
Pri iTNC 530 so na voljo različne programske možnosti, ki jih lahko
aktivira proizvajalec stroja. Vsako možnost, ki vsebuje naslednje
funkcije, je treba aktivirati posebej:
Programska možnost 1
Interpolacija plašča valja (cikli 27, 28, 29 in 39)
Premik v mm/min pri krožnih oseh: M116
Vrtenje obdelovalne ravnine (cikel 19, funkcija PLANE in gumb 3DROT v načinu Ročno)
Krog na treh oseh pri zavrteni obdelovalni ravnini
Programska možnost 2
Čas obdelave niza 0,5 ms namesto 3,6 ms
5-osna interpolacija
Interpolacija s polinomskim zlepkom
3D-obdelava:
M114: samodejni popravek strojne geometrije pri delu z vrtljivimi
osmi
M128: ohranitev položaja konice orodja pri pozicioniranju vrtljivih
TNC-tip, programska oprema in funkcije
osi (TCPM)
FUNKCIJA TCPM: ohranitev položaja konice orodja pri
pozicioniranju vrtljivih osi (TCPM) z možnostjo nastavitve načina
delovanja
M144: upoštevanje kinematike stroja pri DEJANSKIH/ŽELENIH
položajih na koncu niza
Dodatni parametri Fino rezkanje/Grobo rezkanje in Toleranca za
rotacijske osi pri ciklu 32 (G62)
LN-nizi (3D-popravek)
Programska možnost DCM-kolizija
Funkcija, ki za preprečevanje kolizij dinamično nadzoruje območja,
ki jih je določil proizvajalec.
Programska možnost dodatnega jezika pogovornih oken
Funkcija za aktivacijo jezika pogovornega okna v slovenščini,
slovaščini, norveščini, latvijščini, estonščini, korejščini, turščini,
romunščini in litovščini.
Programska možnost za DXF-pretvornik
Ekstrahiranje kontur iz DXF-datotek (format R12).
6
Page 7
Programska možnost za globalne programske nastavitve
Funkcije za prekrivanje koordinatnih pretvorb v načinih
obdelovanja.
Programska možnost za AFC
Funkcija za prilagodljivo krmiljenje premika za optimiranje rezalnih
pogojev pri serijski proizvodnji.
Programska možnost za kinematično optimizacijo
Cikli tipalnega sistema za preverjanje in optimiranje natančnosti
stroja.
Programska možnost 3D-ToolComp
Od prijemnega kota odvisen 3D-popravek polmera orodja pri LN-
nizih.
TNC-tip, programska oprema in funkcije
HEIDENHAIN iTNC 5307
Page 8
Stanje razvoja (posodobitvene funkcije)
Poleg programskih možnosti je s posodobitvenimi funkcijami Feature
Content Level (angl. izraz za stanje razvoja) mogoč še bistven razvoj
TNC-programske opreme. Funkcije FCL-ja niso na voljo, če je na
TNC-ju posodobitev programske opreme.
Ob nakupu novega stroja so brezplačno na voljo tudi vse
posodobitvene funkcije.
Posodobitvene funkcije so v priročniku označene s FCL n, pri čemer n
označuje zaporedno številko stanja razvoja.
FCL-funkcije lahko trajno aktivirate s plačljivo številko ključa. Za nakup
te številke se obrnite na proizvajalca stroja ali podjetje HEIDENHAIN.
Funkcije FCL 4Opis
Grafični prikaz zaščitnega območja pri
aktivnem protikolizijskem nadzoru DCM
Uporabniški priročnik
Prekrivanje s krmilnikom v
zaustavljenem stanju pri aktivnem
protikolizijskem nadzoru DCM
Osnovna 3D-rotacija (vpenjalna
izravnava)
Funkcije FCL 3Opis
TNC-tip, programska oprema in funkcije
Cikel tipalnega sistema za 3D-tipanjeStran 451
Cikli tipalnega sistema za samodejno
določanje referenčne točke za središče
utora/stojine
Zmanjšanje premika pri obdelavi
konturnega žepa, če je orodje v polnem
delovanju
Funkcija PLANE: vnos kota osiUporabniški priročnik
Uporabniška dokumentacija kot
kontekstualna pomoč
smarT.NC: programiranje smarT.NC
hkrati z obdelavo
smarT.NC: konturni žep na točkovnem
vzorcu
Uporabniški priročnik
Priročnik za stroj
Stran 345
Uporabniški priročnik
Uporabniški priročnik
Uporabniški priročnik
Del za smarT.NC
smarT.NC: predogled konturnih
programov v upravitelju datotek
smarT.NC: postopek pozicioniranja pri
točkovni obdelavi
8
Del za smarT.NC
Del za smarT.NC
Page 9
Funkcije FCL 2Opis
3D-črtna grafikaUporabniški priročnik
Navidezna orodna osUporabniški priročnik
USB-podpora za blokovne naprave
(USB-pomnilniki, trdi diski, CD-pogoni)
Filtriranje zunanje ustvarjenih konturUporabniški priročnik
Možnost, da za vsako delno konturo s
konturno formulo določite različne
globine
Upravljanje dinamičnih IP-naslovov
DHCP
Cikel tipalnega sistema za globalno
nastavitev parametrov tipalnega
sistema
smarT.NC: grafično podprt predtek nizaDel za smarT.NC
smarT.NC: pretvorbe koordinatDel za smarT.NC
smarT.NC: funkcija PLANEDel za smarT.NC
Uporabniški priročnik
Uporabniški priročnik
Uporabniški priročnik
Stran 456
Predvidena vrsta uporabe
Glede na EN 55022 ustreza TNC razredu A in je v glavnem namenjen
industrijski uporabi.
TNC-tip, programska oprema in funkcije
HEIDENHAIN iTNC 5309
Page 10
Nove programske funkcije ciklov
340 49x-02
Nov strojni parameter za definicijo hitrosti pri pozicioniranju (oglejte
si „Stikalni tipalni sistem, hitri tek pri pozicioniranju: MP6151” na
strani 317)
Nov strojni parameter Upoštevanje osnovne rotacije v ročnem
načinu (oglejte si „Upoštevanje osnovne rotacijo v ročnem načinu:
MP6166” na strani 316)
Ciklom za samodejno merjenje orodja od 420 do 431 je bila dodana
možnost prikaza merilnega protokola na zaslonu (oglejte si
„Beleženje rezultatov meritev” na strani 397)
Dodan je bil nov cikel, s katerim je mogoče globalno nastavljati
parametre tipalnega sistema (oglejte si „HITRO TIPANJE (cikel 441,
DIN/ISO: G441, funkcija FCL 2)” na strani 456)
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-02
10
Page 11
Nove programske funkcije ciklov
340 49x-03
Nov cikel za nastavljanje referenčne točke v središču utora(oglejte si
„REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA UTORA (cikel 408, DIN/ISO:
G408, funkcija FCL 3)” na strani 345)
Nov cikel za nastavljanje referenčne točke v središču stojine (oglejte
si „REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA STOJINE (cikel 409,
DIN/ISO: G409, funkcija FCL 3)” na strani 349)
Nov 3D-tipalni cikel (oglejte si „3D-MERJENJE (cikel 4, funkcija
FCL 3)” na strani 451)
Cikel 401 zdaj omogoča kompenzacijo poševnega položaja z
vrtenjem okrogle mize (oglejte si „OSNOVNA ROTACIJA z dvema
vrtinama (cikel 401, DIN/ISO: G401)” na strani 325)
Cikel 402 zdaj omogoča kompenzacijo poševnega položaja z
vrtenjem okrogle mize (oglejte si „OSNOVNA ROTACIJA z dvema
čepoma (cikel 402, DIN/ISO: G402)” na strani 328)
Pri ciklih za nastavitev referenčne točke so rezultati merjenja
navedeni v parametrih Q Q15X (oglejte si „Rezultati meritev v Qparametrih” na strani 399)
HEIDENHAIN iTNC 53011
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-03
Page 12
Nove programske funkcije ciklov
340 49x-04
Nov cikel za zaščito strojne kinematike (oglejte si „SHRANJEVANJE
KINEMATIKE (cikel 450, DIN/ISO: G450, možnost)” na strani 464).
Nov cikel za preverjanje in optimizacijo strojne kinematike (oglejte si
„MERJENJE KINEMATIKE (cikel 451, DIN/ISO: G451, možnost)” na
strani 466).
Cikel 412: izbira števila merilnih točk z novim parametrom Q423
(oglejte si „REFERENČNA TOČKA ZNOTRAJ KROGA (cikel 412,
DIN/ISO: G412)” na strani 360).
Cikel 413: izbira števila merilnih točk z novim parametrom Q423
(oglejte si „REFERENČNA TOČKA ZUNAJ KROGA (cikel 413,
DIN/ISO: G413)” na strani 364).
Cikel 421: izbira števila merilnih točk z novim parametrom Q423
(oglejte si „MERJENJE VRTINE (cikel 421, DIN/ISO: G421)” na
strani 408).
Cikel 422: izbira števila merilnih točk z novim parametrom Q423
(oglejte si „MERITEV ZUNAJ KROGA (cikel 422, DIN/ISO: G422)”
na strani 412).
Cikel 3: preklic prikaza sporočila o napaki, če je tipalna glava na
začetku niza že v položaju za tipanje (oglejte si „MERITEV (cikel 3)”
na strani 449).
Nov cikel za rezkanje pravokotnih čepov (oglejte si „PRAVOKOTNI
ČEP (cikel 256, DIN/ISO: G256)” na strani 160)
Nov cikel za rezkanje okroglih čepov (oglejte si „KROŽNI ČEP (cikel
257, DIN/ISO: G257)” na strani 164)
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-04
12
Page 13
Nove programske funkcije ciklov
340 49x-05
Nov obdelovalni cikel za enoutorno vrtanje (oglejte si
„ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)” na
strani 98)
Ciklu 404 (določitev osnovne rotacije) tipalnega sistema je bil dodan
parameter Q305 (številka v preglednici), da se v preglednico
prednastavitev lahko zapisujejo tudi osnovne rotacije (oglejte si
stran 335).
Cikli tipalnega sistema 408 do 419: TNC pri določanju prikaza
referenčno točko zapiše tudi v vrstico 0 preglednice
prednastavitev (oglejte si „Shranjevanje izračunane referenčne
točke” na strani 344).
Cikel tipalnega sistema 412: dodatni parameter Q365 za način
premikanja (oglejte si „REFERENČNA TOČKA ZNOTRAJ KROGA
(cikel 412, DIN/ISO: G412)” na strani 360)
Cikel tipalnega sistema 413: dodatni parameter Q365 za način
premikanja (oglejte si „REFERENČNA TOČKA ZUNAJ KROGA
(cikel 413, DIN/ISO: G413)” na strani 364)
Cikel tipalnega sistema 416: dodatni parameter Q320 (varnostna
razdalja oglejte si „REFERENČNA TOČKA SREDIŠČA KROŽNE
LUKNJE (cikel 416, DIN/ISO: G416)”, stran 377)
Cikel tipalnega sistema 421: dodatni parameter Q365 za način
premikanja (oglejte si „MERJENJE VRTINE (cikel 421, DIN/ISO:
G421)” na strani 408)
Cikel tipalnega sistema 422: dodatni parameter Q365 za način
premikanja (oglejte si „MERITEV ZUNAJ KROGA (cikel 422,
DIN/ISO: G422)” na strani 412)
Ciklu 425 (merjenje utora) tipalnega sistema sta bila dodana
parametra Q301 (vmesno pozicioniranje na varni višini ali ne) in
Q320 (varnostna razdalja) (oglejte si „MERITEV NOTRANJE
ŠIRINE (cikel 425, DIN/ISO: G425)”, stran 424)
Ciklu 450 (shranjevanje kinematike) tipalnega sistema je bila v
parametru Q410 (način) dodana možnost vnosa 2 (prikaz stanja
pomnilnika) (oglejte si „SHRANJEVANJE KINEMATIKE (cikel 450,
DIN/ISO: G450, možnost)” na strani 464)
Ciklu 451 (merjenje kinematike) tipalnega sistema sta bila dodana
parametra Q423 (število krožnih meritev) in Q432 (določanje
prednastavitve) (oglejte si „Parameter cikla” na strani 475)
Nov cikel 452 tipalnega sistema za kompenzacijo prednastavitve
za preprosto merjenje menjalnih glav (oglejte si „KOMPENZACIJA
PREDNASTAVITVE (cikel 452, DIN/ISO: G452, možnost)” na
strani 482)
Nov cikel 484 tipalnega sistema za umerjanje brezžičnega
namiznega tipalnega sistema TT 449 (oglejte si „Umerjanje
zžičnega namiznega tipalnega sistema TT 449 (cikel 484,
bre
DIN/ISO: G484)” na strani 500)
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-05
HEIDENHAIN iTNC 53013
Page 14
Nove programske funkcije ciklov
340 49x-06
Nov cikel 275 trohoidni konturni utor (oglejte si „TROHOIDNI
KONTURNI UTOR (cikel 275, DIN/ISO: G275)” na strani 205)
Pri ciklu 241 za enoutorno rezkanje je mogoče definirati tudi globino
zadrževanja (oglejte si „ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241,
DIN/ISO: G241)” na strani 98)
Delovanje med premikom in odmikom v ciklu 39 KONTURA
PLAŠČA VALJA je mogoče nastaviti (oglejte si „Potek cikla” na
strani 230)
Nov cikel tipalnega sistema za umerjanje tipalnega sistema z
umeritveno kroglico (oglejte si „UMERITEV TS (cikel 460, DIN/ISO:
G460)” na strani 458)
KinematicsOpt: dodan je bil nov parameter za zaznavanje zračnosti
rotacijske osi (oglejte si „Zračnost” na strani 473)
KinematicsOpt: izboljšana podpora za pozicioniranje osi s čelnim
(Hitrhovim) ozobjem (oglejte si „Stroji z osmi s Hirthovim ozobjem”
na strani 469)
Nove programske funkcije ciklov 340 49x-06
14
Page 15
Spremembe funkcij ciklov glede
na starejše različice
340 422-xx/340 423-xx
Upravljanje več podatkov za umerjanje je bilo spremenjeno (oglejte
si uporabniški priročnik za programiranje v pogovornih oknih z
navadnim besedilom).
HEIDENHAIN iTNC 53015
Spremembe funkcij ciklov glede na starejše različice 340 422-xx/340 423-xx
Page 16
Spremenjene programske funkcije
ciklov 34049x-05
Cikli 27, 28, 29 in 39 za plašč valja delujejo zdaj tudi z rotacijskimi
osmi, katerih prikaz je kotno zmanjšan. Do zdaj je moral biti
nastavljen strojni parameter 810.x = 0.
Cikel 403 izvede samo eno preverjanje smisla glede na tipalne točke
in izravnalno os. Na ta način je tipanje mogoče tudi v zavrtenem
sistemu (oglejte si „Izravnava OSNOVNE ROTACIJE z rotacijsko
osjo (cikel 403, DIN/ISO: G403)” na strani 331)
Spremenjene programske funkcije ciklov 34049x-05
16
Page 17
Spremenjene programske funkcije
ciklov 34049x-06
Delovanje med premikom pri stranskem finem rezkanju s ciklom 24
(DIN/ISO: G124) je bilo spremenjeno (oglejte si „Upoštevajte pri
programiranju!” na strani 199)
Postopki obdelave, ki se pogosto ponavljajo in ki vsebujejo več
obdelovalnih korakov, so v TNC-ju shranjeni kot cikli. Tudi
preračunavanja koordinat in nekatere posebne funkcije so na voljo kot
1.1 Uvod
cikli.
V večini ciklov so Q-parametri uporabljeni kot vrednosti parametri.
Parametri z enako funkcijo, ki jih TNC uporablja pri različnih ciklih,
imajo vedno enako številko. Tako na primer Q200 vedno pomeni
varnostno razdaljo, Q202 vedno pomeni globino primika itd.
Pozor, nevarnost kolizije!
Med cikli se po potrebi izvajajo obsežne obdelave. Iz
varnostnih razlogov pred začetkom obdelave izvedite
grafični programski test!
Če pri ciklih s številkami, višjimi od 200, posredno
dodeljujete parametre (npr. Q210 = Q1), sprememba
dodeljenega parametra (npr. Q1) po definiciji cikla ne bo
delovala. V takih primerih neposredno definirajte
parameter cikla (npr. Q210).
Če pri obdelovalnih ciklih s številkami, višjimi od 200,
definirate parameter premika, lahko z gumbom namesto
številčne vrednosti določite tudi v nizu TOOL CALL
definirani premik (gumb FAUTO). Glede na posamezen
cikel in posamezne funkcije parametra premika so na voljo
še dodatne možnosti premika FMAX (hitri tek), FZ (premik
zoba) in FU (premik vrtenja).
Upoštevajte, da sprememba premika FAUTO po definiciji
cikla nima učinka, ker TNC pri obdelavi definicije cikla
premik nespremenljivo dodeli v nizu TOOL CALL.
Če želite izbrisati cikel z več delnimi nizi, TNC prikaže
vprašanje, ali naj izbriše celotni cikel.
44 Osnove/pregledi
Page 45
1.2Razpoložljive skupine ciklov
Pregled obdelovalnih ciklov
U V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
Skupina ciklovGumbStran
Cikli za globinsko vrtanje, povrtavanje, izstruževanje in grezenjeStran 72
Cikli za vrtanje navojev, struženje navojev in rezkanje navojevStran 106
Cikli za rezkanje žepov, čepov in utorovStran 140
Cikli za izdelavo točkovnih vzorcev, npr. krožna luknja ali luknjasta površinaStran 172
SL-cikli (Subcontur-List), s katerimi se vzporedno obdelujejo zahtevnejše konture, ki so
sestavljene iz več prekrivajočih se delnih kontur, interpolacija plašča valja
Cikli za vrstno rezkanje ravnih ali poškodovanih površinStran 254
Cikli za preračunavanje koordinat, s katerimi se poljubne konture premaknejo, zavrtijo, zrcalijo,
povečajo in pomanjšajo
Posebni cikli: čas zadrževanja, priklic programa, orientacija vretena, tolerancaStran 302
U Po potrebi se pomaknite naprej po strojnih
obdelovalnih ciklih. Tovrstne obdelovalne cikle lahko
vgradi proizvajalec stroja.
Stran 184
Stran 272
1.2 Razpoložljive skupine ciklov
HEIDENHAIN iTNC 53045
Page 46
Pregled ciklov tipalnega sistema
U V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
Skupina ciklovGumbStran
Cikli za samodejno prepoznavanje in odpravljanje poševnega položaja obdelovancaStran 320
Cikli za samodejno določanje referenčne točkeStran 342
Cikli za samodejni nadzor obdelovancevStran 396
Cikli za umerjanje in posebni cikliStran 446
Cikli za samodejno kinematsko merjenjeStran 462
Cikli za samodejno izmero orodja (omogoči jih proizvajalec stroja)Stran 494
1.2 Razpoložljive skupine ciklov
U Po potrebi se pomaknite naprej po strojnih ciklih
tipalnega sistema. Tovrstne cikle tipalnega sistema
lahko vgradi proizvajalec stroja.
46 Osnove/pregledi
Page 47
Uporaba obdelovalnih
ciklov
Page 48
2.1Delo z obdelovalni cikli
Strojno specifični cikli
Na številnih strojih so na voljo tudi cikli, ki jih proizvajalec stroja doda k
HEIDENHAIN-ciklom, ki so že v TNC-ju. Pri tem je na voljo ločena
skupina številk ciklov:
Cikli od 300 do 399
Strojni cikli, ki jih je treba definirati s tipko CYCLE DEF.
Cikli od 500 do 599
Strojni cikli tipalnega sistema, ki jih je treba definirati s tipko TOUCH
PROBE.
Pri tem upoštevajte posamezne opise funkcij v priročniku
za stroj.
2.1 Delo z obdelovalni cikli
Pod določenimi pogoji se pri strojnih ciklih uporabljajo tudi vrednosti
parametrov, ki jih je HEIDENHAIN uporabil že pri standardnih ciklih.
Da bi pri sočasni uporabi ciklov, aktiviranih z definicijo (ciklov, ki jih
TNC samodejno obdela pri definiciji cikla, oglejte si tudi „Priklic ciklov”
na strani 50), ciklov, aktiviranih s priklicem (ciklov, ki jih morate za
izvedbo priklicati, oglejte si tudi „Priklic ciklov” na strani 50), preprečili
težave pri parametrih glede ponovnega zapisovanja preko starih
podatkov, ki se večkrat uporabljajo, upoštevajte naslednje:
U Praviloma morate cikle, aktivirane z definicijo, programirati pred cikli,
aktiviranimi s priklicem
U Med definicijo cikla, aktiviranega s priklicem, in priklicem
posameznega cikla programirajte cikle, aktiviran z definicijo, samo,
če ne prihaja do prekrivanj vrednosti parametrov obeh ciklov
48 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 49
Definiranje cikla z gumbi
U V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
U Izberite skupino ciklov, npr. Vrtalni cikli.
U Izberite cikel, npr. REZKANJE NAVOJEV. TNC odpre
pogovorno okno, v katerega vnesete vse vrednosti;
hkrati TNC v desni polovici zaslona prikaže sliko, na
kateri je parameter, ki ga je treba vnesti, označen s
svetlo podlago.
U Vnesite vse parametre, ki jih zahteva TNC, in vsak
vnos potrdite s tipko ENT.
U TNC zapre pogovorno okno, ko vnesete vse potrebne
podatke.
Definiranje cikla s funkcijo GOTO
U V orodni vrstici so prikazane različne skupine ciklov.
U TNC v prikaznem oknu prikaže pregled ciklov.
U S puščičnimi tipkami izberite želeni cikel. ALI
U S tipko CTRL + puščičnimi tipkami (listanje po straneh)
izberite želeni cikel. ALI
U Vnesite številko cikla in potrdite s tipko ENT. TNC nato
odpre pogovorno okno za cikle, kot je opisano zgoraj.
BLK FORM za grafični prikaz (potrebno samo za testno
grafiko)
Priklic orodja
Smer vrtenja vretena (dodatna funkcija M3/M4)
Definicija cikla (CYCL DEF)
Upoštevajte ostale pogoje, ki so navedeni pri opisih ciklov
v nadaljevanju.
Naslednji cikli delujejo od svoje definicije v obdelovalnem programu.
Teh ciklov ne morete in ne smete priklicati:
Cikel 220 točkovni vzorec na krogu in 221 točkovni vzorec na črtah
2.1 Delo z obdelovalni cikli
SL-cikel 14 KONTURA
SL-cikel 20 PODATKI O KONTURI
Cikel 32 TOLERANCA
Cikli za preračunavanje koordinat
Cikel 9 ČAS ZADRŽEVANJA
Vsi cikli tipalnega sistema
Vse ostale cikle lahko prikličete s funkcijami, navedenimi v
nadaljevanju.
Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL
Funkcija CYCL CALL prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel.
Začetna točka cikla je mesto, ki je bilo nazadnje programirano z nizom
CYCL CALL.
U Za programiranje priklica cikla pritisnite tipko CYCL
CALL.
U Za vnos priklica cikla pritisnite gumb CYCL CALL M.
U Po potrebi vnesite dodatno funkcijo M (npr. M3 za
vklop vretena) ali zaprite pogovorno okno s tipko
END.
Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL PAT
Funkcija CYCL CALL PAT prikliče nazadnje definirani obdelovalni
cikel na vseh položajih, ki ste jih definirali v definiciji vzorca PATTERN
DEF (oglejte si „DEFINICIJA VZORCA” na strani 58) ali v preglednici
točk (oglejte si „Preglednice točk” na strani 66).
50 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 51
Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL POS
Funkcija CYCL CALL POS prikliče nazadnje definirani obdelovalni
cikel. Začetna točka je položaj, ki ste ga definirali v nizu CYCL CALL POS.
TNC se na vneseni položaj premakne s pozicionirno logiko, ki je
vnesena v nizu CYCL CALL POS:
Če je trenutni položaj orodja na orodni osi večji od zgornjega roba
obdelovanca (Q203), TNC opravi pozicioniranje na programiran
položaj najprej v obdelovalni ravnini in nato na orodni osi.
Če je trenutni položaj orodja na orodni osi pod spodnjim robom
obdelovanca (Q203), TNC opravi pozicioniranje najprej na varno
višino na orodni osi in nato na programirani položaj v obdelovalni
ravnini.
V nizu CYCL CALL POS morajo biti vedno nastavljene tri
koordinatne osi. S koordinatami na orodni osi lahko na
enostaven način spremenite začetni položaj. Ta deluje kot
dodaten zamik ničelne točke.
Premik, definiran v nizu CYCL CALL POS, velja samo za
premik na začetni položaj, programiran v tem nizu.
TNC se na položaj, definiran v nizu CYCL CALL POS,
praviloma premakne z neaktivnim popravkom polmera
(R0).
Če s funkcijo CYCL CALL POS prikličete cikel, v katerem
je definiran začetni položaj (npr. cikel 212), potem deluje v
ciklu definirani položaj kot dodaten premik na položaj,
definiran v nizu CYCL CALL POS. Zato morate začetni
položaj, določeno v ciklu, vedno definirati z 0.
2.1 Delo z obdelovalni cikli
Priklic cikla s funkcijo M99/M89
Po nizih dejavna funkcija M99 prikliče nazadnje definirani obdelovalni
cikel. M99 lahko nastavite na koncu pozicionirnega niza, TNC nato
izvede pomik na ta položaj in prikliče nazadnje definirani obdelovalni
cikel.
Če želite, da bo TNC po vsakem pozicionirnem nizu samodejno
izvedel cikel, prvi priklic cikla programirajte s funkcijo M89 (odvisno od
strojnega parametra 7440).
Za preklic funkcije M89 programirajte:
funkcijo M99 v pozicionirnem nizu, v katerem opravite pomik na
začetno točko. ALI
niz CYCL CALL POS ali
novi obdelovalni cikel z nizom CYCL DEF
HEIDENHAIN iTNC 53051
Page 52
Delo z dodatnimi osmi U/V/W
TNC izvede premike po osi, ki ste jo v nizu TOOL CALL definirali kot
os vretena. Premike v obdelovalni ravnini izvaja TNC praviloma samo
na glavnih oseh X, Y ali Z. Izjeme:
Če v ciklu 3 REZKANJE UTOROV in v ciklu 4 REZKANJE ŽEPOV
za stranske dolžine neposredno programirate dodatne osi.
Če pri SL-ciklih v prvem nizu konturnega podprograma programirate
ŽEP), 253 (UTOR) in 254 (OKROGLI UTOR) TNC cikel obdela na
oseh, ki ste jih v zadnjem pozicionirnem nizu nastavili pred
posameznim priklicem cikla. Pri aktivni orodni osi Z so dopustne
naslednje kombinacije:
X/Y
X/V
U/Y
2.1 Delo z obdelovalni cikli
U/V
52 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 53
2.2Programske prednastavitve za cikle
Pregled
Vsi cikli 20 do 25 s številko, večjo od 200, vedno znova uporabljajo
identične parametre ciklov, kot je npr. varnostna razdalja Q200, ki jih
morate vnesti pri vsaki definiciji cikla. S funkcijo GLOBAL DEF lahko
te parametre ciklov na začetku programa centralno definirate tako, da
delujejo za vse obdelovalne cikle, ki se uporabljajo v programu. V
vsakem naslednjem obdelovalnem ciklu tako samo izberete vrednost,
ki ste jo vnesli na začetku programa.
Na voljo so naslednje funkcije GLOBALNIH DEFINICIJ:
Obdelovalni vzorecGumbStran
SPLOŠNE GLOBALNE DEFINICIJE
Definicije splošno veljavnih parametrov
ciklov
GLOBALNA DEFINICIJA
POZICIONIRANJA
Definicija pozicioniranja pri funkciji CYCL
CALL PAT
GLOBALNA DEFINICIJA TIPANJA
Definicija posebnih parametrov ciklov
tipalnega sistema
Stran 55
Stran 56
Stran 56
Stran 56
Stran 57
2.2 Programske prednastavitve za cikle
HEIDENHAIN iTNC 53053
Page 54
Vnos GLOBALNE DEFINICIJE
U Izberite način Shranjevanje/urejanje.
U Izberite posebne funkcije.
U Izberite funkcije za programske prednastavitve.
U Izberite funkcije GLOBAL DEF.
U Izberite želene funkcije GLOBALNIH DEFINICIJ, na
primer SPLOŠNE GLOBALNE DEFINICIJE.
U Vnesite potrebne definicije. Vnose vsakič potrdite s
tipko ENT.
Uporaba podatkov GLOBALNIH DEFINICIJ
Če ste ob zagonu programa vnesli ustrezne funkcije GLOBALNIH
DEFINICIJ, se lahko pri definiciji poljubnega obdelovalnega cikla
sklicujete na te globalno veljavne vrednosti.
Pri tem sledite naslednjemu postopku:
U Izberite način Shranjevanje/urejanje.
U Izberite obdelovalne cikle.
2.2 Programske prednastavitve za cikle
U Izberite želeno skupino ciklov, na primer Vrtanje.
U Izberite želeni cikel, na primer VRTANJE.
U Če je za želeni cikel na voljo globalni parameter, TNC
prikaže gumb NASTAVITEV STANDARDNE
VREDNOSTI.
U Pritisnite gumb NASTAVITEV STANDARDNE
VREDNOSTI: TNC v definicijo cikla vnese besedo
PREDEF (angl.: preddefinirano). Tako ste vzpostavili
povezavo z ustreznim parametrom GLOBALNE DEFINICIJE, ki ste ga definirali na začetku
programa.
Pozor, nevarnost kolizije!
Upoštevajte, da naknadne spremembe programskih
nastavitev vplivajo na celoten obdelovalni program in tako
bistveno spremenijo potek obdelave.
Če med obdelovalnim ciklom vnesete nespremenljivo
vrednost, funkcije GLOBALNIH DEFINICIJ te vrednosti
ne spremenijo.
54 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 55
Splošni globalni podatki
U Varnostna razdalja: razdalja med čelno površino orodja in površino
obdelovanca pri samodejnem pomiku na začetni položaj cikla na
orodni osi.
U 2. varnostna razdalja: položaj, na katerem TNC pozicionira orodje ob
koncu obdelovalnega koraka. Na to višino se bo premaknil naslednji
obdelovalni položaj v obdelovalni ravnini.
U F-pozicioniranje: premik, s katerim TNC premika orodje v ciklu.
U F odmik: pomik, s katerim TNC pomakne orodje v izhodišče
Parametri veljajo za vse obdelovalne cikle 2xx.
Globalni podatki za vrtalne obdelave
U Odmik pri drobljenju ostružkov: vrednost, za katero TNC pri
drobljenju ostružkov odmakne orodje.
U Čas zadrževanja spodaj: čas v sekundah, ko je orodje na dnu vrtine.
U Čas zadrževanja zgoraj: čas v sekundah, ko je orodje na varnostni
razdalji.
Parametri veljajo za cikle vrtanja, vrtanja navojev in
rezkanja navojev od 200 do 209, 240 in 262 do 267.
2.2 Programske prednastavitve za cikle
HEIDENHAIN iTNC 53055
Page 56
Globalni podatki za rezkalne obdelave z žepnimi
cikli 25x
U Faktor prekrivanja: polmer orodja x faktor prekrivanja = stranski
pomik.
U Način rezkanja: v soteku/protiteku.
U Način vboda: vijačen, nihajoč ali navpičen vbod v material.
Parametri veljajo za vse rezkalne cikle od 251 do 257.
Globalni podatki za rezkalne obdelave s
konturnimi cikli
U Varnostna razdalja: razdalja med čelno površino orodja in površino
obdelovanca pri samodejnem pomiku na začetni položaj cikla na
orodni osi.
U Varna višina: absolutna višina, pri kateri ne more priti do kolizije z
obdelovancem (za vmesno pozicioniranje in odmik ob koncu cikla).
U Faktor prekrivanja: polmer orodja x faktor prekrivanja = stranski
pomik.
U Način rezkanja: v soteku/protiteku.
2.2 Programske prednastavitve za cikle
Parametri veljajo za vse SL-cikle 20, 22, 23, 24 in 25.
Globalni podatki za pozicionirni postopek
U Pozicionirni postopek: odmik po orodni osi ob koncu obdelovalnega
niza: odmik na 2. varnostno razdaljo ali na položaj na začetku niza.
Če posamezen cikel prikličete s funkcijo CYCL CALL
PAT, parametri veljajo za vse obdelovalne cikle.
56 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 57
Globalni podatki za tipalne funkcije
U Varnostna razdalja: razdalja med tipalno glavo in površino
obdelovanca pri samodejnem premiku na tipalni položaj.
U Varna višina: Koordinata na osi tipalnega sistema, na katero TNC
pomakne tipalni sistem med merilnimi točkami, če je možnost
Premik na varno višino omogočena
U Premik na varno višino: izberite, ali želite da TNC premakne tipalni
sistem med merilnimi točkami na varno razdaljo ali na varno višino.
Parametri veljajo za vse cikle tipalnega sistema 4xx.
2.2 Programske prednastavitve za cikle
HEIDENHAIN iTNC 53057
Page 58
2.3DEFINICIJA VZORCA
Uporaba
S funkcijo PATTERN DEF lahko enostavno definirate pogoste
obdelovalne vzorce, ki jih lahko prikličete s funkcijo CYCL CALL PAT.
Tako kot pri definicijah ciklov so tudi pri definicijah vzorcev na voljo
pomožne slike, ki prikažejo posamezni vneseni parameter.
PATTERN DEF
Na voljo so naslednji obdelovalni vzorci:
Obdelovalni vzorecGumbStran
2.3 DEFINICIJA VZORCA
TOČKA
Definicije do 9 poljubnih obdelovalnih
položajev.
VRSTA
Definicija ene vrste, ravne ali zavite.
VZOREC
Definicija enega vzorca, ravnega, zavitega
ali ukrivljenega.
OKVIR
Definicija enega okvirja, ravnega, zavitega
ali ukrivljenega.
KROG
Definicija polnega kroga.
DELNI KROG
Definicija delnega kroga.
uporabite samo v povezavi z orodno osjo Z!
Stran 60
Stran 61
Stran 62
Stran 63
Stran 64
Stran 65
58 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 59
Vnos DEFINICIJE VZORCA
U Izberite način Shranjevanje/urejanje
U Izberite posebne funkcije.
U Izberite funkcije za konturno in točkovno obdelavo.
U Odprite niz PATTERN DEF.
U Izberite želeni obdelovalni vzorec, na primer
posamezno vrsto.
U Vnesite potrebne definicije. Vnose vsakič potrdite s
tipko ENT.
Uporaba DEFINICIJE VZORCA
Ko vnesete definicijo vzorca, jo lahko prikličete s funkcijo CYCL CALL
PAT (oglejte si „Priklic cikla s funkcijo CYCL CALL PAT” na strani 50).
TNC nato za definirani obdelovalni vzorec izvede nazadnje definirani
obdelovalni cikel.
Obdelovalni vzorec je aktiven, dokler ne definirate novega
ali dokler s funkcijo SEL PATTERN ne izberete
preglednice točk.
S premikom na niz lahko izberete poljubno točko, na kateri
lahko začnete ali nadaljujete obdelavo (oglejte si
uporabniški priročnik, poglavje Programski test in
Programski tek).
2.3 DEFINICIJA VZORCA
HEIDENHAIN iTNC 53059
Page 60
Definiranje posameznih obdelovalnih položajev
Vnesete lahko največ 9 obdelovalnih položajev. Vnos
vedno potrdite s tipko ENT.
Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z
0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca
Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
U Koordinata X obdelovalnega položaja (absolutno):
vnos X-koordinate.
U Koordinata Y obdelovalnega položaja (absolutno):
vnos Y-koordinate.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
Z-koordinate, na kateri naj se prične obdelava.
2.3 DEFINICIJA VZORCA
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX
11 PATTERN DEF
POS1 (X+25 Y+33,5 Z+0)
POS2 (X+50 Y+75 Z+0)
60 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 61
Definiranje posamezne vrste
Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z
0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca
Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
U Začetna točka X (absolutno): koordinata začetne točke
vrst na X-osi.
U Začetna točka Y (absolutno): koordinata začetne točke
vrst na Y-osi.
U Odmik obdelovalnih položajev (inkrementalno):
razdalja med obdelovalnimi položaji. Vnesti je
mogoče pozitivno ali negativno vrednost.
U Število obdelav: skupno število obdelovalnih položajev.
U Rotacijski položaj celotnega vzorca (absolutno):
rotacijski kot na vneseni začetni točki. Referenčna os:
glavna os aktivne obdelovalne ravnine (npr. X pri
orodni osi Z). Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno
vrednost.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
Z-koordinate, na kateri naj se prične obdelava.
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX
11 PATTERN DEF
ROW1 (X+25 Y+33,5 D+8 NUM5 ROT+0 Z+0)
2.3 DEFINICIJA VZORCA
HEIDENHAIN iTNC 53061
Page 62
Definiranje posameznega vzorca
Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z
0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca
Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
Parametra Rotacijski položaj glavne osi in Rotacijski
položaj pomožne osi dopolnjujeta predhodno izveden
Rotacijski položaj celotnega vzorca.
U Začetna točka X (absolutno): koordinata začetne točke
vzorca na X-osi.
U Začetna točka Y (absolutno): koordinata začetne točke
vzorca na Y-osi.
U Odmik obdelovalnih položajev X (inkrementalno):
2.3 DEFINICIJA VZORCA
razdalja med obdelovalnimi položaji v smeri osi X.
Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Odmik obdelovalnih položajev Y (inkrementalno):
razdalja med obdelovalnimi položaji v smeri osi Y.
Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Število stolpcev: skupno število stolpcev vzorca.
U Število vrstic: skupno število vrstic vzorca.
U Rotacijski položaj celotnega vzorca (absolutno):
rotacijski kot, za katerega se celoten vzorec zavrti
okrog vnesene začetne točke. Referenčna os: glavna
os aktivne obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi
Z). Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Rotacijski položaj glavne osi: rotacijski kot, za katerega
se glede na vneseno začetno točko zamakne
izključno glavna os obdelovalne ravnine. Vnesete
lahko pozitivno ali negativno vrednost.
U Rotacijski položaj pomožne osi: rotacijski kot, za
katerega se glede na vneseno začetno točko
zamakne izključno pomožna os obdelovalne ravnine.
Vnesete lahko pozitivno ali negativno vrednost.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z
0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca
Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
Parametra Rotacijski položaj glavne osi in Rotacijski
položaj pomožne osi dopolnjujeta predhodno izveden
Rotacijski položaj celotnega vzorca.
U Začetna točka X (absolutno): koordinata začetne točke
okvira na X-osi.
U Začetna točka Y (absolutno): koordinata začetne točke
okvira na Y-osi.
U Odmik obdelovalnih položajev X (inkrementalno):
razdalja med obdelovalnimi položaji v smeri osi X.
Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Odmik obdelovalnih položajev Y (inkrementalno):
razdalja med obdelovalnimi položaji v smeri osi Y.
Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Število stolpcev: skupno število stolpcev vzorca
U Število vrstic: skupno število vrstic vzorca
U Rotacijski položaj celotnega vzorca (absolutno):
rotacijski kot, za katerega se celoten vzorec zavrti
okrog vnesene začetne točke. Referenčna os: glavna
os aktivne obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi
Z). Vnesti je mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Rotacijski položaj glavne osi: rotacijski kot, za katerega
se glede na vneseno začetno točko zamakne
izključno glavna os obdelovalne ravnine. Vnesete
lahko pozitivno ali negativno vrednost.
U Rotacijski položaj pomožne osi: rotacijski kot, za
katerega se glede na vneseno začetno točko
zamakne izključno pomožna os obdelovalne ravnine.
Vnesete lahko pozitivno ali negativno vrednost.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z
0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca
Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
U Središče kroga luknje X (absolutno): koordinata
središča kroga luknje na X-osi.
U Središče kroga luknje Y (absolutno): koordinata
središča kroga luknje na Y-osi.
U Premer kroga luknje: premer kroga luknje.
U Začetni kot: polarni kot prvega obdelovalnega
položaja. Referenčna os: glavna os aktivne
obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi Z). Vnesti je
2.3 DEFINICIJA VZORCA
mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Število obdelav: skupno število obdelovalnih položajev
na krogu.
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
koordinate Z, na kateri naj se začne obdelava
Példa: NC-nizi
10 L Z+100 R0 FMAX
11 PATTERN DEF
CIRC1 (X+25 Y+33 D80 START+45 NUM8 Z+0)
64 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 65
Definiranje delnega kroga
Če površino obdelovanca na osi Z definirate drugače kot z
0, ta vrednost učinkuje kot dodatek k površini obdelovanca
Q203, ki ste jo definirali v obdelovalnem ciklu.
U Središče krožne luknje X (absolutno): koordinata
središča krožne luknje na osi X
U Središče krožne luknje Y (absolutno): koordinata
središča krožne luknje na osi Y
U Premer krožne luknje: premer krožne luknje
U Začetni kot: polarni kot prvega obdelovalnega
položaja. Referenčna os: glavna os aktivne
obdelovalne ravnine (npr. X pri orodni osi Z). Vnesti je
mogoče pozitivno ali negativno vrednost
U Kotni korak/končni kot: naraščajoči polarni kot med
dvema obdelovalnima položajema. Vnesete lahko
pozitivno ali negativno vrednost. Po potrebi je mogoče
vnesti tudi končni kot (preklop z gumbom).
U Število obdelav: skupno število obdelovalnih položajev
na krogu
U Koordinata površine obdelovanca (absolutno): vnos
Če želite na neenakomernem točkovnem vzorcu izvesti en ali več
zaporednih ciklov, ustvarite preglednice točk.
Če uporabljate vrtalne cikle, ustrezajo koordinate obdelovalne ravni v
preglednici točk koordinatam središč vrtin. Če uporabljate rezkalne
cikle, ustrezajo koordinate obdelovalne ravnine v preglednici točk
koordinatam začetnih točk posameznega cikla (npr. koordinatam
središča krožnega žepa). Koordinate na osi vretena ustrezajo
koordinati površine obdelovanca.
2.4 Preglednice točk
Vnos preglednice točk
Izberite način Shranjevanje/urejanje programa:
Za priklic upravljanja datotek pritisnite tipko PGM
MGT.
IME DATOTEKE?
Vnesite ime in vrsto datoteke točk. Vnos potrdite s
tipko ENT.
Za izbiro merske enote pritisnite gumb MM ali PALEC.
TNC preklopi na programsko okno in prikaže prazno
preglednico točk.
Z gumbom VNOS VRSTICE odprite novo vrstico in
vnesite koordinate želenega obdelovalnega mesta.
Postopek ponavljajte, dokler niso vnesene vse želene koordinate.
Z gumbi X IZKL./VKL., Y IZKL./VKL., Z IZKL./VKL. (druga
orodna vrstica) določite, katere koordinate želite vnesti v
preglednico točk.
66 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 67
Skrivanje posameznih točk za obdelavo
V preglednici točk lahko v stolpcu FADE točko, definirano v posamezni
vrstici, označite tako, da se ta za obdelavo po izbiri lahko skrije.
V preglednici izberite točko, ki naj se skrije.
Izberite stolpec FADE.
Aktivirajte skritje. ALI
Deaktivirajte skritje.
2.4 Preglednice točk
HEIDENHAIN iTNC 53067
Page 68
Izbira preglednice točk v programu
V načinu Shranjevanje/urejanje programa izberite program, za
katerega naj se aktivira preglednica točk:
Prikličite funkcijo za izbiro preglednice točk: pritisnite
tipkoPGM CALL.
Pritisnite gumb TABELA TOČK.
2.4 Preglednice točk
Želeno preglednico točk izberite s puščičnimi tipkami ali klikom miškine
tipke ter potrdite s tipko ENT: TNC v niz SEL PATTERN vnese celotno
ime poti
Če želite, lahko ime preglednice ali celotno ime poti do preglednice
vnesete tudi neposredno s tipkovnico.
Primer NC-niza
7 SEL PATTERN “TNC:\DIRKT5\NUST35.PNT“
Pritisnite gumb OKNO ZA IZBIRO: TNC prikaže okno,
v katerem lahko izberete želeno preglednico ničelnih
točk
Funkcijo zaključite s tipko END
68 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 69
Priklic cikla v povezavi s preglednico točk
TNC s funkcijo CYCL CALL PAT obdela preglednico točk,
ki ste jo nazadnje definirali (tudi če ste jo definirali v
programu s funkcijo CALL PGM).
Če želite, da TNC prikliče nazadnje definirani obdelovalni cikel na
točkah, ki so definirane v preglednici točk, nastavite priklic cikla s
funkcijo CYCL CALL PAT.
U Programiranje priklica cikla: pritisnite gumb CYCL
CALL.
U Priklic preglednice točk: pritisnite gumb CYCL CALL
PAT.
U Vnesite pomik, s katerim naj se TNC premika med
točkami (brez vnosa: delovanje z nazadnje
nastavljenim pomikom; FMAX ni veljaven)
U Po potrebi vnesite dodatno funkcijo M. Vnos potrdite s
tipko END.
TNC premakne orodje med začetnima točkami nazaj na varno višino.
Kot varno višino TNC uporablja koordinate osi vretena ob priklicu cikla
ali vrednost iz parametra cikla Q204. TNC izbere vrednost, ki je višja.
Če želite izvesti premik pri predpozicioniranju na osi vretena z
zmanjšanim premikom, uporabite dodatno funkcijo M103.
Način delovanja preglednic točk s SL-cikli in ciklom 12
TNC interpretira točke kot dodatni zamik ničelne točke.
2.4 Preglednice točk
HEIDENHAIN iTNC 53069
Page 70
Način delovanja preglednic točk s cikli od 200 do 208 in od
262 do 267
TNC interpretira točke obdelovalne ravnine kot koordinate središčna
vrtine. Če želite v preglednici točk definirano koordinato uporabiti na
osi vretena kot koordinato začetne točke, morate zgornji rob
obdelovanca (Q203) definirati z 0.
Način delovanja preglednic točk s cikli od 210 do 215
TNC interpretira točke kot dodatni zamik ničelne točke. Če želite v
preglednici točk definirane točke uporabiti kot koordinate začetnih
točk, morate začetne točke in zgornji rob obdelovanca (Q203) v
posameznem rezkalnem ciklu programirati z 0.
Način delovanja preglednic točk s cikli od 251 do 254
TNC interpretira točke obdelovalne ravnine kot koordinate začetne
2.4 Preglednice točk
točke cikla. Če želite v preglednici točk definirano koordinato uporabiti
na osi vretena kot koordinato začetne točke, morate zgornji rob
obdelovanca (Q203) definirati z 0.
70 Uporaba obdelovalnih ciklov
Page 71
Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 72
3.1Osnove
Pregled
TNC daje na voljo skupaj 9 ciklov za najrazličnejše vrtalne obdelave:
208 VRTALNO REZKANJE
S samodejnim predpozicioniranjem,
2. varnostna razdalja
Stran 75
Stran 77
Stran 79
Stran 83
Stran 87
Stran 91
Stran 95
241 ENOUTORNO VRTANJE
S samodejnim predpozicioniranjem na
poglobljeno začetno točko, definicija
hladila števila vrtljajev
72 Obdelovalni cikli: vrtanje
Stran 98
Page 73
3.2CENTRIRANJE (cikel 240,
DIN/ISO: G240)
Potek cikla
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje centriranja s programiranim pomikom F do navedenega
centrirnega premera oz. do navedene globine centriranja.
3 Če je definirano, orodje ostane na dnu centriranja.
4 Orodje se nato z FMAX odmakne na varnostno razdaljo ali (če je
navedeno) na 2. varnostno razdaljo.
Upoštevajte pri programiranju!
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Q344
(premer) oz. Q201 (globina). Če premer ali globino
nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri
vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno vnesenem premeru oz. pri pozitivno vneseni globini obrne izračunavanje
predpoložaja. Orodje se tako po orodni osi v hitrem teku
premakne na varnostno razdaljo pod površino
obdelovanca!
3.2 CENTRIRANJE (cikel 240, DIN/ISO: G240)
HEIDENHAIN iTNC 53073
Page 74
Parameter cikla
X
Z
Q200
Q344
Q206
Q210
Q203
Q204
Q201
30
X
Y
20
80
50
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Vnesite
pozitivno vrednost. Razpon vnosa od 0 do
99999,9999 ali PREDEF
U Izbira premera/globine (1/0) Q343: izberite način
centriranja (centriranje na vneseni premer ali vneseno
globino). Če naj TNC centrira na vneseni premer, v
stolpcu T-KOT preglednice orodij TOOL.T definirajte
kot konice orodja.
0: centriranje na navedeno globino
1: centriranje na navedeni premer
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom centriranja (konica centrirnega
stožca). Aktivno samo, če je definirano Q343 = 0.
Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999.
U Premer (predznak) Q344: premer centriranja.
Aktivno samo, če je definirano Q343 = 1. Razpon
vnosa od -99999,9999 do 99999,9999.
U Globinski pomik Q206: hitrost premikanja orodja pri
centriranju v mm/min. Razpon vnosa med 0 in
99999,999 ali FAUTO, FU.
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od
0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
3.2 CENTRIRANJE (cikel 240, DIN/ISO: G240)
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje vrta s programiranim pomikom F do prvega globinskega
pomika.
3 TNC vrne orodje v hitrem teku FMAX na varnostno razdaljo, ga
tam zadrži (če je navedeno) in ga nato znova v hitrem teku FMAX
premakne na varnostno razdaljo nad prvim globinskim pomikom.
4 Orodje nato vrta z nastavljenim pomikom (F) do naslednjega
globinskega pomika.
5 TNC ta potek (2 do 4) ponavlja, dokler ne doseže nastavljene
globine vrtanja.
6 Z dna vrtine se orodje s hitrim tekom FMAX premakne na
varnostno razdaljo ali (če je navedeno) na 2. varnostno razdaljo.
Upoštevajte pri programiranju!
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
3.3 VRTANJE (cikel 200)
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri
vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po
orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
HEIDENHAIN iTNC 53075
Page 76
Parameter cikla
X
Z
Q200
Q201
Q206
Q202
Q210
Q203
Q204
30
X
Y
20
80
50
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Vnesite
pozitivno vrednost. Razpon vnosa od 0 do
99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine (konica vrtalnega stožca).
Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju v mm/min. Razpon
vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Globina pomika Q202 (inkrementalno): globina, ki jo
orodje vsakič doseže. Razpon vnosa med 0 in
99999,9999. Globina ne rabi biti večkratnik globine
3.3 VRTANJE (cikel 200)
pomika. TNC se v enem delovnem koraku pomakne
na globino, če:
sta globina primika in globina enaki
je globina primika večja od globine
U Čas zadrževanja zgoraj Q210: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na varnostni razdalji, po tem ko
ga TNC zaradi ohlajevanja dvigne iz vrtine. Razpon
vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od
0 do 3600,0000 ali PREDEF
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 200 VRTANJE
Q200=2;VARNOSTNA RAZDALJA
Q201=-15 ;GLOBINA
Q206=250 ;GLOBINSKI POMIK
Q202=5;GLOBINA POMIKA
Q210=0;ČAS ZADRŽ. ZGORAJ
Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE
Q204=100 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA
Q211=0.1 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ
12 L X+30 Y+20 FMAX M3
13 CYCL CALL
14 L X+80 Y+50 FMAX M99
76 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 77
3.4POVRTAVANJE (cikel 201,
DIN/ISO: G201)
Potek cikla
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje povrtava z nastavljenim pomikom F do programirane
globine.
3 Če je nastavljeno, orodje ostane na dnu vrtine.
4 TNC nato premakne orodje s pomikom F nazaj na varnostno
razdaljo in od tam (če je vneseno) v hitrem teku FMAX na 2.
varnostno razdaljo.
Upoštevajte pri programiranju!
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri
vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po
orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
3.4 POVRTAVANJE (cikel 201, DIN/ISO: G201)
HEIDENHAIN iTNC 53077
Page 78
Parameter cikla
X
Z
Q200
Q201
Q206
Q211
Q203
Q204
30
X
Y
20
80
50
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri povrtavanju v mm/min. Razpon
vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od
0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Umik Q208: hitrost premikanja orodja pri dvigovanju iz
vrtine v mm/min. Pomik pri povrtavanju velja, če
vnesete Q208 = 0. Razpon vnosa od 0 do 99999,999.
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od 0
do 99999,9999.
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
3.4 POVRTAVANJE (cikel 201, DIN/ISO: G201)
78 Obdelovalni cikli: vrtanje
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 201 POVRTAVANJE
Q200=2;VARNOSTNA RAZDALJA
Q201=-15 ;GLOBINA
Q206=100 ;GLOBINSKI POMIK
Q211=0.5 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ
Q208=250 ;POMIK PRI UMIKU
Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE
Q204=100 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA
12 L X+30 Y+20 FMAX M3
13 CYCL CALL
14 L X+80 Y+50 FMAX M9
15 L Z+100 FMAX M2
Page 79
3.5IZSTRUŽEVANJE (cikel 202,
DIN/ISO: G202)
Potek cikla
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje vrta z vrtalnim pomikom do globine.
3 Orodje ostane na dnu vrtine z vrtečim se vretenom za prosto
rezanje (če je tako nastavljeno).
4 TNC nato vreteno usmeri na položaj, definiran v parametru Q336.
5 Če ste nastavili odmik orodja, TNC opravi odmik 0,2 mm v
nastavljeni smeri (nespremenljiva vrednost).
6 TNC nato premakne orodje z umikom na varnostno razdaljo in od
tam (če je vneseno) s hitrim tekom FMAX na 2. varnostno razdaljo.
Če je parameter Q214 nastavljen na 0, sledi vrnitev na steno vrtine.
HEIDENHAIN iTNC 53079
3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202)
Page 80
Upoštevajte pri programiranju!
Stroj in TNC mora pripraviti proizvajalec.
Cikel je mogoče uporabljati samo na strojih s krmiljenim
vretenom.
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
TNC ob koncu cikla znova vzpostavi stanje hladila in stanje
vretena, kot je bilo pred priklicem cikla.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri
vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po
orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
Smer za odmik izberite tako, da se orodje pomika stran od
roba vrtine.
Če orientacijo vretena nastavite na kot, ki ga ste ga
programirali v parametru Q336 (npr. v načinu
Pozicioniranje z ročnim vnosom), preverite, kje je konica
orodja. Izberite tak kot, da je konica orodja vzporedna z
3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202)
eno od koordinatnih osi.
TNC pri odmiku samodejno upošteva aktivno vrtenje
koordinatnega sistema.
80 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 81
Parameter cikla
X
Z
Q200
Q201
Q206
Q211
Q203
Q204
Q208
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri izstruževanju v mm/min.
Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od
0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Vzvratni pomik Q208: hitrost premikanja orodja pri
dvigu iz vrtine v mm/min. Če vnesete Q208 = 0, velja
pomik pri globinskem primiku. Razpon vnosa od 0 do
99999,999 ali FMAX, FAUTO, PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,999 ali PREDEF
HEIDENHAIN iTNC 53081
3.5 IZSTRUŽEVANJE (cikel 202, DIN/ISO: G202)
Page 82
U Smer odmika (0/1/2/3/4) Q214: določitev smer, v kateri
30
X
Y
20
80
50
TNC odmakne orodje na dnu vrtine (glede na
orientacijo vretena).
0Brez odmika orodja
1Odmik orodja v negativni smeri glavne osi
2Odmik orodja v negativni smeri pomožne osi
3Odmik orodja v pozitivni smeri glavne osi
4Odmik orodja v pozitivni smeri pomožne osi
U Kot za orientacijo vretena Q336 (absolutno): kot, na
katerega TNC pozicionira orodje pred odmikom.
Razpon vnosa od -360,000 do 360,000
Q336=0;KOT VRETENA
12 L X+30 Y+20 FMAX M3
13 CYCL CALL
14 L X+80 Y+50 FMAX M99
82 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 83
3.6UNIVERZALNO VRTANJE
(cikel 203, DIN/ISO: G203)
Potek cikla
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Orodje vrta z vnesenim pomikom F do prvega globinskega pomika.
3 Če vnesete lom ostružka, TNC premakne orodje za vneseno
vrednost umika. Če delate brez drobljenja ostružkov, TNC
premakne orodje s pomikom pri umiku nazaj na varnostno razdaljo,
se tam zadrži (če je vneseno) in se nato premakne s hitrim tekom
FMAX na varnostno razdaljo nad prvo globino pomika.
4 Orodje nato vrta s pomikom do naslednje globine pomika. Globina
pomika se z vsakim pomikom zmanjša za vrednost pojemanja (če
je vneseno).
5 TNC ta potek (2–4) ponavlja, dokler ne doseže navedene globine
vrtanja.
6 Orodje se za prosto rezanje zadržuje na dnu vrtine (če je vneseno)
in se po času zadrževanja umakne s pomikom pri odmiku na
varnostno razdaljo. Če ste vnesli 2. varnostno razdaljo, TNC
premakne orodje s hitrim tekom FMAX na to mesto.
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri
vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po
orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine (konica vrtalnega stožca).
Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju v mm/min. Razpon
vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Globina pomika Q202 (inkrementalno): globina, ki jo
orodje vsakič doseže. Razpon vnosa med 0 in
99999,9999. Globina ne rabi biti večkratnik globine
pomika. TNC se v enem delovnem koraku pomakne
na globino, če:
sta globina primika in globina enaki
je globina pomika večja od globine in hkrati ni
definirano drobljenje ostružkov
U Čas zadrževanja zgoraj Q210: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na varnostni razdalji, potem ko ga
je TNC zaradi ohlajevanja dvignil iz vrtine. Razpon
vnosa od 0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999.
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Zmanjšanje Q212 (inkrementalno): vrednost, za
katero TNC po vsakem premiku zmanjša globino
pomika Q202. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Štev. lomov ostružkov pred odmikom Q213: število
lomov ostružkov, preden TNC dvigne orodje iz vrtine
zaradi ohlajevanja. Pri lomu ostružkov TNC izvleče
orodje za vrednost odmika Q256. Razpon vnosa je
med 0 in 99999.
U Min. globina pomika Q205 (inkrementalno): če ste
nastavili zmanjševanje, TNC omeji pomik na
vrednost, ki je navedena v Q205. Razpon vnosa od 0
do 99999,9999
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od
0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Vzvratni pomik Q208: hitrost premikanja orodja pri
dviganju iz vrtine v mm/min. Če ste vnesli Q208 = 0,
TNC orodje dvigne s pomikom Q206. Razpon vnosa
od 0 do 99999,999 ali FMAX, FAUTO, PREDEF
U Odmik pri lomu ostružkov Q256 (inkrementalno):
vrednost, za katero TNC pri drobljenju ostružkov
odmakne orodje. Razpon vnosa od 0,1000 do
99999,9999 ali PREDEF
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 203 UNIVERZALNO VRTANJE
Q200=2;VARNOSTNA RAZDALJA
Q201=-20 ;GLOBINA
Q206=150 ;GLOBINSKI POMIK
Q202=5;GLOBINA POMIKA
Q210=0;ČAS ZADRŽ. ZGORAJ
Q203=+20 ;KOOR. POVRŠINE
Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA
Q212=0.2 ;ZMANJŠANJE
Q213=3;LOM OSTRUŽKOV
Q205=3;MIN. GLOBINA POMIKA
Q211=0.25 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ
Q208=500 ;POMIK PRI UMIKU
Q256=0.2 ;ODMIK PRI LOMU
S tem ciklom ustvarite pogrezanja na spodnji strani obdelovanca.
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 TNC opravi orientacijo vretena na položaju 0° in premakne orodje
okoli ekscentra.
3 Orodje se nato s pomikom za predpozicioniranje spušča v izvrtano
vrtino, dokler rezilo ne doseže varnostne razdalje pod spodnjim
robom obdelovanca.
4 TNC dvigne orodje do sredine vrtine, vklopi vreteno in po potrebi
tudi hladilo ter ga nato s pomikom za spuščanje spusti na vneseno
globino.
5 Če je tako nastavljeno, orodje ostane na dnu spuščanja in se nato
dvigne iz vrtine, opravi orientacijo vretena in se znova zamakne
okrog ekscentra.
6 TNC nato predpozicionira s pomikom na varnostno razdaljo in od
tam (če je vneseno) s hitrim tekom FMAX na 2. varnostno razdaljo.
HEIDENHAIN iTNC 53087
3.7 VZVRATNO GREZENJE (cikel 204, DIN/ISO: G204)
Page 88
Upoštevajte pri programiranju!
Stroj in TNC mora pripraviti proizvajalec.
Cikel je mogoče uporabljati samo na strojih s krmiljenim
vretenom.
Cikel deluje samo, če uporabljate vrtalne drogove za
vzvratno grezenje.
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave med spuščanjem določa predznak
parametra cikla Globina. Pozor: pozitiven predznak
pomeni spuščanje v pozitivni smeri osi vretena.
Dolžino orodja je treba vnesti tako, da v meritev ni
vključeno rezilo, temveč spodnji rob vrtalnega droga.
TNC pri izračunavanju začetne točke spuščanja upošteva
dolžino rezila vrtalnega droga in debelino materiala.
Cikel 204 lahko izvedete tudi s funkcijo M04, če pred
priklicem cikla namesto M03 programirate M04.
Pozor, nevarnost kolizije!
Če orientacijo vretena nastavite na kot, ki ga ste ga
programirali v parametru Q336 (npr. v načinu
Pozicioniranje z ročnim vnosom), preverite, kje je konica
orodja. Izberite tak kot, da je konica orodja vzporedna z
eno od koordinatnih osi. Smer za odmik izberite tako, da se
orodje pomika stran od roba vrtine.
3.7 VZVRATNO GREZENJE (cikel 204, DIN/ISO: G204)
88 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 89
Parameter cikla
X
Z
Q250
Q203
Q204
Q249
Q200
Q200
X
Z
Q255
Q254
Q214
Q252
Q253
Q251
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina grezenja Q249 (inkrementalno): razdalja
med spodnjim robom obdelovanca in najnižjo
točko spusta. Pozitiven predznak pomeni
grezenje v pozitivni smeri osi vretena. Razpon
vnosa od -99999,9999 do 99999,9999
U Debelina materiala Q250 (inkrementalno): debelina
obdelovanca. Razpon vnosa od 0,0001 do
99999,9999
U Izsrednik Q251 (inkrementalno): izsrednik vrtalnega
droga; ki ga lahko poiščete na podatkovnem listu
orodja. Razpon vnosa od 0,0001 do 99999,9999
U Rezalna višina Q252 (inkrementalno): razdalja med
spodnjim robom vrtalnega droga in glavnim rezilom; ki
ga lahko poiščete na podatkovnem listu orodja.
Razpon vnosa od 0,0001 do 99999,9999
U Pomik za predpozicioniranje Q253: hitrost premikanja
orodja pri spuščanju v obdelovanec oz. dvigovanju iz
obdelovanca v mm/min. Razpon vnosa od 0 do
99999,999 ali FMAX, FAUTO, PREDEF.
U Pomik pri grezenju Q254: hitrost premikanja orodja pri
grezenju v mm/min. Razpon vnosa od 0 do 99999,999
ali FAUTO, FU
U Čas zadrž. Q255: čas zadrževanja na najnižji točki pri
grezenju v sekundah. Razpon vnosa od 0 do
3600,000
HEIDENHAIN iTNC 53089
3.7 VZVRATNO GREZENJE (cikel 204, DIN/ISO: G204)
Page 90
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999 ali PREDEF
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999
U Smer odmika (0/1/2/3/4) Q214: nastavite smer, v kateri
naj TNC zamakne orodje okrog ekscentra (glede na
orientacijo vretena). Vnos vrednosti 0 ni dovoljen.
1Odmik orodja v negativni smeri glavne osi
2Odmik orodja v negativni smeri pomožne osi
3Odmik orodja v pozitivni smeri glavne osi
4Odmik orodja v pozitivni smeri pomožne osi
U Kot za orientacijo vretena Q336 (absolutno): kot,
na katerega TNC pozicionira orodje pred
spuščanjem in dvigovanjem iz vrtine. Razpon
vnosa je med -360,0000 in 360,0000.
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 Če je vnesena poglobljena začetna zagona, TNC izvede premik na
varnostno razdaljo nad poglobljeno začetno točko z definiranim
pozicionirnim pomikom.
3 Orodje vrta z vnesenim pomikom F do prvega globinskega pomika.
4 Če vnesete lom ostružka, TNC premakne orodje za vneseno
vrednost umika. Če za obdelavo ni nastavljen lom ostružkov, TNC
vrne orodje v hitrem teku na varnostno razdaljo in nato spet v
hitrem teku FMAX na nastavljen odmik nad prvo globino pomika.
5 Orodje nato vrta s pomikom do naslednje globine pomika. Globina
pomika se z vsakim pomikom zmanjša za vrednost pojemanja (če
je vneseno).
6 TNC ta potek (2–4) ponavlja, dokler ne doseže navedene globine
vrtanja.
7 Orodje se za prosto rezanje zadržuje na dnu vrtine (če je vneseno)
in se po času zadrževanja umakne s pomikom pri odmiku na
varnostno razdaljo. Če ste vnesli 2. varnostno razdaljo, TNC
premakne orodje s hitrim tekom FMAX na to mesto.
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Če razdaljo zadrževanja Q258 in Q259 vnesete različno,
TNC enakomerno spremeni razdaljo zadrževanja med
prvim in zadnjim pomikom.
Če s Q379 vnesete globljo začetno točko, TNC spremeni
samo začetno točko pomika. TNC ne spreminja odmikov,
ki se nanašajo na koordinato površine obdelovanca.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri
vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po
orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine (konica vrtalnega stožca).
Razpon vnosa od -99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju v mm/min. Razpon
vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Globina pomika Q202 (inkrementalno): globina, ki jo
orodje vsakič doseže. Razpon vnosa med 0 in
99999,9999. Globina ne rabi biti večkratnik globine
pomika. TNC se v enem delovnem koraku pomakne
na globino, če:
sta globina primika in globina enaki
je globina primika večja od globine
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Zmanjševanje Q212 (inkrementalno): vrednost, za
katero TNC zmanjša globino pomika Q202. Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999
U Min. globina pomika Q205 (inkrementalno): če ste
nastavili zmanjševanje, TNC omeji pomik na
vrednost, ki je navedena v Q205. Razpon vnosa od 0
do 99999,9999
U Razdalja zadrž. zgoraj Q258 (inkrementalno):
varnostna razdalja za pozicioniranje v hitrem teku, če
TNC po izvleku iz vrtine znova premakne orodje na
trenutno globino pomika; vrednost pri prvem pomiku.
Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Razdalja zadrž. spodaj Q259 (inkrementalno):
varnostna razdalja za pozicioniranje v hitrem teku, če
TNC po izvleku iz vrtine znova premakne orodje na
trenutno globino pomika; vrednost pri zadnjem
pomiku. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
(inkrementalno): pomik, po katerem TNC opravi lom
ostružkov. Če vnesete 0, ne pride do loma ostružkov.
Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Odmik pri lomu ostružkov Q256 (inkrementalno):
vrednost, za katero TNC pri drobljenju ostružkov
odmakne orodje. TNC izvede umik s pomikom 3000
mm/min. Razpon vnosa od 0,1000 do 99999,9999 ali
PREDEF
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od
0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Globlja začetna točka Q379 (inkrementalno in se
nanaša na površino obdelovanca): začetna točka
dejanskega vrtanja, če je v obdelovancu že vrtina, ki
je bila predhodno izvrtana s krajšim orodjem do
določene globine. TNC opravi pomik za predpozicioniranje z varnostne razdalje na globljo
začetno točko. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Predpozicionirni pomik Q253: hitrost premikanja
orodja pri pozicioniranju z varnostne razdalje na
globljo začetno točko v mm/min. Deluje samo, če
Q379 ni 0. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali
FMAX, FAUTO, PREDEF
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca in se
primakne za vneseni premer na krožnico (če je na voljo dovolj
prostora)..
2 Orodje rezka z vnesenim pomikom F po vijačnici do nastavljene
globine vrtanja.
3 Ko doseže globino vrtanja, TNC znova obide polni krog, da
odstrani material, ki je ostal pri grezenju..
4 TNC nato orodje znova pozicionira nazaj v središče vrtine.
5 Na koncu se TNC v hitrem teku FMAX premakne nazaj na
varnostno razdaljo. Če ste vnesli 2. varnostno razdaljo, TNC
premakne orodje s hitrim tekom FMAX na to mesto.
3.9 VRTALNO REZKANJE (cikel 208)
HEIDENHAIN iTNC 53095
Page 96
Upoštevajte pri programiranju!
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Če ste nastavili, da je premer vrtine enak premeru orodja,
TNC brez interpolacije vijačnic vrta neposredno do
vnesene globine.
Aktivno zrcaljenje ne vpliva na način rezkanja, ki je
definiran v ciklu.
Upoštevajte, da orodje pri prevelikem pomiku poškoduje
tako sebe kot obdelovanec.
Da bi preprečili vnos prevelikih pomikov, vnesite v stolpec
ANGLE preglednice orodij TOOL:T največji mogoči vbodni
kot orodja. TNC nato samodejno izračuna največji
dovoljen pomik in po potrebi spremeni vneseno vrednost.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri
vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
3.9 VRTALNO REZKANJE (cikel 208)
2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po
orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
96 Obdelovalni cikli: vrtanje
Page 97
X
Z
Q200
Q201
Q203
Q204
Q334
X
Y
Q206
Q335
Parameter cikla
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med spodnjim robom orodja in površino obdelovanca.
Razpon vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju po vijačnici v mm/min.
Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU, FZ
U Pomik po vijačnici Q334 (inkrementalno): pomikanje
orodja po vijačnici (=360°). Razpon vnosa od 0 do
99999,9999
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Želeni premer Q335 (absolutno): premer vrtanja. Če
ste nastavili, da je želeni premer enak premeru
orodja, TNC brez interpolacije vijačnic vrta
neposredno do vnesene globine. Razpon vnosa od 0
do 99999,9999
U Premer predhodno izvrtane vrtine Q342 (absolutno):
če v Q342 vnesete vrednost, ki je večja od 0, TNC ne
opravi preverjanja razmerja med želenim premerom
in premerom orodja. Tako lahko rezkate vrtine, katerih
premer je več kot dvakrat večji od premera orodja.
Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Način rezkanja Q351: način rezkanja s funkcijo M3.
+1 = rezkanje v soteku
–1 = rezkanje v protiteku
PREDEF = uporabite standardno vrednost iz
GLOBAL DEF
HEIDENHAIN iTNC 53097
Példa: NC-nizi
12 CYCL DEF 208 VRTALNO REZKANJE
Q200=2;VARNOSTNA RAZDALJA
Q201=-80 ;GLOBINA
Q206=150 ;GLOBINSKI POMIK
Q334=1.5 ;GLOBINA POMIKA
Q203=+100;KOOR. POVRŠINE
Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA
Q335=25 ;ŽELENI PREMER
Q342=0;NASTAVLJENI PREMER
Q351=+1 ;VRSTA REZKANJA
3.9 VRTALNO REZKANJE (cikel 208)
Page 98
3.10 ENOUTORNO VRTANJE
(cikel 241, DIN/ISO: G241)
Potek cikla
1 TNC pozicionira orodje na osi vretena v hitrem teku FMAX na
vneseno varnostno razdaljo nad površino obdelovanca.
2 TNC nato premakne orodje z definiranim pozicionirnim pomikom
na varnostno razdaljo čez globljo začetno točko in vklopi tam
število vrtljajev za vrtanje z M3 in hladilo. Premik poteka glede na
smer vrtenja, določeno v ciklu, z vretenom, ki se vrti v desno ali
levo, oziroma miruje
3 Orodje vrta z vnesenim pomikom F do vnesene globine vrtanja ali
do vnesene globine zadrževanja, če je ta definirana.
4 Če je vneseno, se orodje zadržuje na dnu vrtine za prosto rezanje.
TNC nato izklopi hladilo in ponastavi število vrtljajev znova na
definirano vrednost dviga.
5 Z dna vrtina se orodje po času zadrževanja s pomikom pri umiku
umakne na varnostno razdaljo. Če ste vnesli 2. varnostno razdaljo,
TNC premakne orodje s hitrim tekom FMAX na to mesto.
Upoštevajte pri programiranju!
Pozicionirni niz programirajte na začetno točko (središče
vrtine) v obdelovalni ravnini s popravkom polmera R0.
Smer obdelave določa predznak parametra cikla Globina.
Če globino nastavite na 0, TNC cikla ne izvede.
Pozor, nevarnost kolizije!
S strojnim parametrom 7441 bit 2 nastavite, ali naj TNC pri
vnosu pozitivne globine prikaže sporočilo o napaki (bit
2=1) ali ne (bit 2=0).
Upoštevajte, da TNC pri pozitivno nastavljeni globini
3.10 ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)
98 Obdelovalni cikli: vrtanje
obrne izračunavanje predpoložaja. Orodje se tako po
orodni osi v hitrem teku premakne na varnostno razdaljo
pod površino obdelovanca!
Page 99
Parameter cikla
X
Z
Q200
Q201
Q253
Q203
Q204
Q211
Q208
Q206
Q379
U Varnostna razdalja Q200 (inkrementalno): razdalja
med konico orodja in površino obdelovanca. Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globina Q201 (inkrementalno): razdalja med površino
obdelovanca in dnom vrtine. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U Pomik pri globinskem primiku Q206: hitrost
premikanja orodja pri vrtanju v mm/min. Razpon
vnosa od 0 do 99999,999 ali FAUTO, FU
U Čas zadrževanja spodaj Q211: čas v sekundah, v
katerem orodje stoji na dnu vrtine. Razpon vnosa od
0 do 3600,0000 ali PREDEF
U Koord. površine obdelovanca Q203 (absolutno):
koordinata površine obdelovanca. Razpon vnosa od
-99999,9999 do 99999,9999
U 2. varnostna razdalja Q204 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, v kateri ne more priti do kolizije
med orodjem in obdelovancem (vpenjalom). Razpon
vnosa od 0 do 99999,9999 ali PREDEF
U Globlja začetna točka Q379 (inkrementalno in se
nanaša na površino obdelovanca): začetna točka
dejanskega vrtanja. TNC opravi pomik za predpozicioniranje z varnostne razdalje na globljo
začetno točko. Razpon vnosa od 0 do 99999,9999
U Predpozicionirni pomik Q253: hitrost premikanja
orodja pri pozicioniranju z varnostne razdalje na
globljo začetno točko v mm/min. Deluje samo, če
Q379 ni 0. Razpon vnosa od 0 do 99999,999 ali
FMAX, FAUTO, PREDEF
U Vzvratni pomik Q208: hitrost premikanja orodja pri
dviganju iz vrtine v mm/min. Če ste vnesli Q208 = 0,
TNC orodje dvigne z vrtalnim pomikom Q206. Razpon
vnosa od 0 do 99999,999 ali FMAX, FAUTO,
PREDEF
3.10 ENOUTORNO VRTANJE (cikel 241, DIN/ISO: G241)
HEIDENHAIN iTNC 53099
Page 100
U Smer vrt. pri uvleku/izvleku (3/4/5) Q426: smer vrtenja,
v katero se orodje vrti pri spustu v vrtino in dvigu iz
vrtine. Razpon vnosa:
3: vrtenje vretena z M3
4: vrtenje vretena z M4
5: premikanje ob mirujočem vretenu
U Štev. vrt. vretena pri uvleku/izvleku Q427: število
vrtljajev, s katerim se orodje vrti pri spusti v vrtino in
dvigu iz vrtine. Razpon vnosa je med 0 in 99999.
U Štev. vrt. pri vrtanju Q428: število vrtljajev, s katerim
naj orodje vrta. Razpon vnosa je med 0 in 99999.
U Funkcija M VKLOP hladila Q429: dodatna funkcija M
za vklop hladila. TNC vklopi hladilo, ko je orodje v
vrtini na globlji začetni točki. Razpon vnosa je med 0
in 999.
U Funkcija M IZKLOP hladila Q430: dodatna funkcija M
za izklop hladila. TNC izklopi hladilo, ko je orodje na
globini vrtanja. Razpon vnosa je med 0 in 999.
U Globina zadrževanja Q435 (inkrementalno):
koordinata osi vretena, na kateri naj se orodje
zadržuje. Če je vnesena vrednost 0 (običajna
nastavitev), je funkcija onemogočena. Uporaba: pri
vrtanju prehodnih izvrtin morajo nekatera orodja pred
dvigom nekaj časa ostati na dnu vrtine, da so ostružki
preneseni navzgor. Definirajte manjšo vrednost od
globine vrtanja Q201; razpon vnosa od 0 do
99999,9999
Példa: NC-nizi
11 CYCL DEF 241 ENOUTORNO VRTANJE
Q200=2;VARNOSTNA RAZDALJA
Q201=-80 ;GLOBINA
Q206=150 ;GLOBINSKI POMIK
Q211=0.25 ;ČAS ZADRŽ. SPODAJ
Q203=+100;KOOR. POVRŠINE
Q204=50 ;2. VARNOSTNA RAZDALJA
Q379=7.5 ;ZAČETNA TOČKA
Q253=750 ;POMIK PRI PREDPOZ.
Q208=1000;POMIK PRI UMIKU
Q426=3;SMER VRTENJA VRETENA
Q427=25 ;ŠTEV. VRT. PRI