Tulikivi KO1140 Operating Manual

Download

Page 1

KÄYTTÖOHJE

BRUKSANVISNING

OPERATING MANUAL

BEDIENUNGSANLEITUNG

GEBRUIKSAANWĲZING

ISTRUZIONI D’USO

MODE D’EMPLOI

ИНСТРУКЦИЯ ПО ЭКСПЛУАТАЦИИ

KASUTUSJUHEND

LIETOŠANAS INSTRUKCĲA

EKSPLOATAVIMO INSTRUKCĲA

NAVODILA ZA UPORABO

INSTRUKCJA OBSŁUGI

NÁVOD K OBSLUZE

NÁVOD NA POUŽITIE

KO1140, 09/2014, FIREPLACE GROUP 2

Page 2

TERVETULOA TULI KIVI-TUOTTEEN KÄYT TÄJÄKSI

Onnittelemme erinomaisesta tuotevalinnasta. Toivomme sinulle paljon lämpöisiä hetkiä Tulikivi-tuotteen äärellä. Noudattamalla näitä käyttöohjeita tulisija toimii suunnitellulla tavalla palaen puhtaasti sekä lämmittäen tasaisesti ja pitkään.

Haluamme kehittää tuotteitamme ja toimintaamme vastaamaan asiakkaiden tarpeita parhaalla mahdollisella tavalla. Ole hyvä ja täytä Tulikivi-takuukortti osoit- teessa www.tulikivi.com/owner.

VÄLKOMMEN SOM ANVÄNDARE AV EN TULIKIVI PRODUKT

Vi gratulerar dig till ett utmärkt produktval. Vi önskar dig många varma stunder invid din Tulikivi produkt. När du följer den här bruksanvisningen fungerar eldstaden som den ska – ren förbränning samt jämn och långvarig värmeavgivning. Vi vill utveckla våra produkter och vår verksamhet så att de så väl som möjligt motsvarar kundernas behov. Vänligen fyll i Tulikivi-garantikor- tet på adressen www.tulikivi.com/owner.

WELCOME TO THE WORLD OF TULIKIVI

Congratulations on your excellent choice of product. We wish you many warm moments around your Tulikivi fireplace. By following the instructions in this operating manual, you will ensure that your fireplace works in the manner intended - burning cleanly and giving out heat steadily and for a long time.

We want to develop our pro ducts and operati ons to

meet the needs of our customers in the best possible way. Please follow this l ink and complete th e Tu likivi

warranty card online: www.tulikivi.com/owner.

HERZLICHEN GLÜCKWUNSCH ZU IHREM NEUEN TULIKIVI-SPECKSTEINOFEN

Wir gratulie ren Ihnen zu Ihrer ausgezeich neten Produktwahl. Wir wün schen Ihnen viele wärme nde Momente im Bereich Ihres Tulikivi-Specksteinofens. Durch Befolgen dieser Bedienungsanleitung stellen Sie sicher, dass der

Specksteinofen wie vorgesehen funktioniert, sauber brennt sowie lang und gleichmäßig wärmt.

Wir möchten uns und unsere Produkte laufend verbessern un d besser an die Bedür ftnisse unserer Kunde n anpassen. Bitte füllen Sie das Tulikivi Garantiefor-

mular unter der folgenden Adresse aus: w ww.tu-

likivi.com/owner.

WELKOM ALS GEBRUIKER VAN EEN TULIKIVI

Gefeliciteerd met uw uitstekende keuze! We wensen u veel warme momenten aan de zijde van uw Tulikivi. Wanneer u deze gebruiksaanwijzingen volgt, functioneert de kachel op de bedoelde wijze: schoon brandend, gelijkmatig en langdurig verwarmend.

We willen onze producten en diensten om de behoeften van onze klanten te voldoen op de best mogelijke manier ontwikkelen. Vult u daarom a.u.b. de

Tulikivi garantiekaart in, op het adres www.tuli-

kivi.com/owner.

BENVENUTI NELLA FAMIGLIA TULIKIVI

Complimenti per aver scelto un prodotto di altissima qualità. Vi auguriamo molti momenti felici accanto alla vostra stufa Tulikivi. Seguendo queste istruzioni d’uso la stufa funzionerà correttamente, bruciando in modo pulito e riscaldando uniformemente e a lungo.

Desideriamo sviluppare i nostri prodotti ed attività, al fine di rispondere nel miglior modo possibile alle esigenze dei clienti. Chiediamo gentilmen-

te di compilare il cer tificato di garanzia Tulikivi all’indirizzo www.tulikivi.com/owner.

BIENVENUE PARMI LES UTILISATEURS DE TULIKIVI !

Nous vous félicitons pour votre choix judicieux et nous vous souhaitons de chaleureux moments auprès de votre Tulikivi. Si vous suivez ces consignes d’utilisation, votre poêle-cheminée fonctionnera parfaitement, avec une combustion propre et en chauffant de façon régulière et prolongée.

Nous désirons améliorer nos produits et nos activités pour qu’ils répondent le mieux possible aux besoins

de nos clients. Veuillez remplir la carte de garantie

Tulikivi à l’adresse www.tulikivi.com/owner.

ДОБРО ПОЖ АЛОВАТЬ В ЧИСЛО П ОКУПАТЕЛЕЙ ПРОДУКЦИИ TULIKIVI!

Поз дра вля ем Ва с с отл ичны м выб оро м и жел аем м ного те плых моментов вблизи ка минных п ечей Tulikivi. При соблюдении данных инструкц ий каминная печь будет работать над лежащим образом, обеспечивая чист ое горен ие и о тдавая равноме рное теп ло длительн ое время.

Мы хот им и дал ьше разв ивать св ою продук цию и ус луг и, чт обы н аилу чш им обр азо м удо вле тво рят ь потребности наших клиентов. Пожалуйста, заполни-

те гара нт и йн ы й та лон Tu li k iv i по адр е су ww w.

tulikivi.com/owner.

TERE TULEMAST TULIKIVI TOOTE KASUTAJAKS

Õnnitleme suurepärase tootevaliku puhul. Soovime teile palju sooje hetki Tulikivi toote ees. Neid kasutusjuhendeid järgides toimib kolle planeeritud viisil, põledes puhtalt ning soojendades ühtlaselt ja pikalt.

Me soovime arendada oma tooteid ja tegevusi sel-

liselt, et need täidaksid parimal võimalikul viisil meie

klientide vajadusi. Palun täitke Tulikivi gara ntiile ht

aadressil www.tulikivi.com/owner.

LAIPNI LŪDZAM TULIKIVI PIRCĒJU SAIMĒ!

Apsveicam J ūs ar lielisko izvēli un novēlam daudzus siltus mirkļus pie Tulikivi kamīna. Ievērojot šo lietošanas instrukciju Jūs nodrošināsiet, ka Jūsu kamīns darbojas kā paredzēts, malkai sadegot pilnībā, ilgi un vienmērīgi izdalot siltumu.

Mēs vēlamie attīstīt savus produktus, lai vislabāk atbilstu mūsu klientu vēlmēm. Lūdzu sekojiet sa itei,

lai aizpildītu Tulikivi garantijas talonu: www.tuli-

kivi.com/owner.

FIN

4 - 7

SWE

8 - 11

ENG

12 - 15

GER

16 - 19

NLD

20 - 23

ITA

24 - 27

FRA

28 - 31

RUS

32 - 35

EST

36 - 39

L AV

40 - 43

Page 3

SVEIKI ATVYKĘ Į TULIKIVI PIRKĖJU SKAIČIŲ!

Sveikiname įsigijus Tulikivi krosnį-židinį ir linkime daug nuostabių akimirkų šalia Tulikivi krosnies. Užtikriname tinkamą krosnies darbą, švarų degimą bei malonią šilumą, jeigu krosnis bus naudojama, vadovaujantis gamintojo rekomendacijomis.

Pristatome naujieną – siekdami supaprastinti garantijos teikimo procedūrą sukūrėme elektroninę garantinės kortelės versiją. Ją užpildyti galite www.tulkivi.

co m/own er.

DOBRODOŠLI V SVETU TULIKIVI

Čestitamo Vam za odlično izbiro pravega izdelka. Želimo Vam veliko prijetnih trenutkov ob Vašem Tulikivi kaminu. Z upoštevanjem navodil za uporabo zagotovite njegovo pravilno in dolgotrajno delovanje.

V naši želji je, da težimo k razvoju naše dejavnosti in izdelkov na načine, ki najbolje zadovoljujejo potrebe naših kupce v. Naprošamo vas, d a sledite spodnji poveza-

vi in izpol nete Tulikivi gara ncijski obrazec n a sple-

tnem naslovu www.tulikivi.com/owner.

SERDECZNE ŻYCZENIA Z OKAZJI ZAKUPU NOWEGO PRODUKTU TULIKIVI

Gratulujemy Państwu znakomitego w yboru produktu. Życzymy Państwu spędzenia wielu miłych i ciepł ych chwil w otoczeniu Produktów -Tulikivi. Postepując zgodnie z instrukcją obsługi przekonają się Państwo iż piece - paleniska sprawnie funkcjonują czysto spalają oraz długo, równomiernie i efektywnie ogrzewają.

Chcemy nadal rozwijać nasze produkty i usługi, dostosowując je jak najlepiej do potrzeb naszych Klientów.

Prosimy o wypełnienie formularza karty gwaran-

cyjnej pod adresem www.tulikivi.com/owner.

SRDEČNĚ VÁM BLAHOPŘEJEME K ZAKOUPENÍ NOVÉHO VÝROBKU TULIKIVI.

Gratulujeme Vám k vynikající volbě výrobku. Přejeme Vám v blízkosti výrobku Tulikivi mnoho hřejivých okamžiků. Dodržováním tohoto návodu k obsluze zajistíte, aby krbová kamna fungovala tak, jak mají, čistě hořela a dlouho a rovnoměrně hřála.

Snažíme se v yvíjet naše prod ukty pro co možná nej-

větší spokojenost našich zákazníků. Prosím vyplňte

záručn í kartu na webové adre se www.tulikivi.c om/

owne r.

SRDEČNE VÁM BLAHOŽELÁME K ZAKÚPENIU VÝROBKU TULIKIVI.

Gratulujeme Vám k vynikajúcej voľbe výrobku. Prajeme Vám v blízkosti výrobku TULIKIVI veľa hrejivých okamihov. Dodržiavaní m tohto návodu na použitie zaist íte, aby pec fungova la správne, aby horenie v nej b olo čisté a aby rovnomerne a dlhodobo hriala.

Chceme rozvíj ať naše produkty a služb y tak, aby vyhovovali potrebám n ašich zákazníkov najlepš ím možným spôsobom. Vyplňte prosím, záručnú Tulikivi kartu

cez www.tulikivi.com/owner.

LIT

44 - 47

SLV

48 - 51

POL

52 - 55

CZE

56 - 59

SVK

60 - 63

Page 4

1. 2.

Tulisijan asennuksen, käytön, nuohouksen ja käytettävän polttoaineen suhteen on aina noudatettava kansallisia, alueellisia ja paikallisia määräyksiä.

Ole huolellinen käyttäessäsi tulisijaa. Älä sulje hormipeltiä ja ilmanohjausaukkoja liian aikaisin, koska silloin saattaa muodostua vaarallista häkäkaasua!

Käyttöönotto

TULISIJAN KUIVATTAMINEN

Asennuksen jälkeen anna tulisijan kuivua 3-4 päivää huoneen lämmössä (+ 20

C) tulipesän- ja huoltoluukun sekä ilmansäätimen ja hormipellin (mikäli asennettu) ollessa avoinna.

TULISIJAN SISÄÄNAJO

Kuivattamisen jälkeen tulisijan sisäänajovaihe kestää 3 - 4 päivää. Ensimmäisenä päivänä lämmitä tulisijaa neljännespesällisellä (n. 1 kg) kuivia puita. Polta puut loppuun ja anna tulisijan jäähtyä. Seuraavana päivänä lämmitä tulisijaa puolella pesällisellä (n. 2 kg) ja anna tulisijan taas jäähtyä. Kolmantena päivänä polta tulisijassa yksi täysi pesällinen,

n. 4 kg, ja anna tulisijan vielä jäähtyä. Näin olet suorittanut tulisijan sisäänajon.

POLTTOAINE

Tulisijassa poltettavaksi soveltuvat kaikki puulajit sekä puupohjainen pelletti. Käytä vain kuivaa puuta (kosteus alle 20 %). Tuo poltettavat puut edellisenä päivänä huoneen lämpöön, jolloin n e lämpiävät ja niiden pinta ehtii kuivahtaa . Käytä polttopuita, joiden läpimitta on 4 – 10 cm. Suositeltava pituus on 25 – 33 cm. Halkaise aina pyöreät puut.

Tulisijaa ei ole tarkoitettu roskien eikä jätteen polttoon. Älä käytä nestemäisiä polttoaineita edes tulisijan sytytykseen!

PUUMÄÄRÄT

Tulisijassa poltettava maksimipuumäärä lämmityskertaa kohti on n. 1 kg/100 kg tulisijan massaa. Siis esimerkiksi painoltaan 1300 kg painavassa tulisijassa voidaan maksimissaan polttaa 13 kg puuta/lämmityskerta. Mallikohtaiset suositellut maksimipuumäärät ja lisäyspanosten koot on esitetty käyttöohjeen takasivulla olevassa taulukossa. Mikäli tulisijasi on erikoismalli, käytä yllä mainitun ohjeistuksen mukaisia puumääriä.

Päivittäinen lämmitys

ARINAN JA TUHKA-ASTIAN TARKISTAMINEN

Ennen sytyttämistä tarkista, että arina on puhdas (kuva 1) ja ettei tuhka-astia ole täyn nä. Tuhka-astian tyhjentämiseksi avaa huoltoluukku, ota tuhka-astia varovasti ulos (kuva 2) ja aseta tuhka-astian kansi paikoilleen. Tyhjennyksen jälkeen varmista, että tuhka-astia on kunnolla paikoillaan. Lämmityksen aikana pidä tuhka-astia aina paikallaan. Turvallisuussyistä käsittele tuhkaa vain kun se on jäähtynyttä. Puhdasta puutuhkaa voi käyttää puutarhakasveille.

PALAMISILMAN VARMISTAMINEN

Avaa hormipelti (mikäli asennettu) ja varmista riittävä palamisilman saanti. Tarkista, että ilmakanavat ovat vapaat eikä niiden edessä ole ilmankulkua estäviä esineitä tai muita tukoksia (esim. lunta tai roskia, mikäli palamisilman otto on kanavoitu suoraan ulkoilmasta). Tarvittaessa pysäytä liesituuletin ja koneellinen ilmanvaihto. Tulisijan ilmanottoaukot sijaitsevat huoltoluukun alaosassa, mikäli ilman ottoa ei ole kanavoitu suoraan ulkoilmasta tulisijan alle.

Page 5

1. 5.4.

FIN

Lämmityksen alussa tarkista, että hormipelti on auki (kuva

3) ja ilmansäädin on polttoasennossa (kuva 4) 5 - 10 mi-

nuuttia ennen sytytystä.

VEDON VARMISTAMINEN

Ennen tulisijan sytyttämistä tarkista aina hormin veto. Purista pala paperia kevyesti palloksi. Aseta se arinalle, sytytä ja sulje luukku (kuva 5). Liekin ollessa kirkas ja pystysuuntai- nen hormissa on riittävä veto. Huonoissa veto-olosuhteissa saat hormin ilman liikkeelle puhaltamalla lämmintä ilmaa hiustenkuivaajalla tai lämpöpuhaltimella tai polttamalla pienen määrän paperia nuohousluukusta.

Pyörrepesällä varustetuissa tulisijoissa nuohousluukut (3

kpl) sijaitsevat tuhka-astian takana.

SYTYTTÄMINEN

Sytytettäessä ota ensimmäisen pesällisen klapeista noin viidennes ja pilko ne ohuiksi halkaisijaltaan noin 1 - 2 cm paksuiksi pilkkeiksi. Lado polttopuut ilmavasti ristik käin arinalle. Lopuksi aseta pien et sytytyspuut edellisten päälle poik ittain ja sytytyspala niiden alle (kuva 6). Sytytä ja sulje luukku.

Sytytyspellillä varustetuissa malleissa (päältäliitosmallit) al-

kuvetoa voidaan parantaa avaamalla suoravetopelti sytytysvai-

heen ajaksi. Sy tytyspelti pidetään hu onon vedon tilanteessa sytytyk sen yhteydessä avoimena vain 5 - 10 minuutin ajan, jonka jälkeen se suljetaan. Sy tytyspellin aukipitäminen pitempiä aikoja polton aikana voi nostaa hormin lämpötilan niin korkeaksi, että hormi ylikuumenee ja vaurioituu tai aiheuttaa tulipalovaaran.

Alaliitosmalleissa voidaan vaikeissa veto-olosuhteissa nopeuttaa palamista sytytysvaiheen aikana kääntämällä tuhkalaatikossa oleva vipu auki 5 - 10 minuutin ajaksi sytytyksestä lukien. Tällöin tuhkalaatikko raottuu ja päästää lisäilmaa tulipesään. Puhtaan palamisen takaamiseksi vipua ei ole syytä käyttää muulloin kuin sytytyksen yhtey dessä.

PUIDEN LISÄÄMINEN

Lisää polttopuupanos vasta kun edellinen panos on palanut lähes hiillokselle ja näkyvissä on vain pienet, mutta selvät liekit. Lisää puut arinan päälle poikittain siten, et teivät ne tule aivan luukun eteen. Älä täytä tulipesää yli tulipesäpaneelien ilmaraon rajaaman korkeuden (Tulikivi-pyörrepesämallit, kuva 7). Normaalin lämmittämisen aikana suositeltava lisäysten määrä on 3-4 kertaa. Varmistaaksesi puhtaan palamisen pidä tulipesän luukku suljettuna käytön aikana.

LÄMMITYKSEN LOPETTAMINEN

Kun viimeinen panos on palanut hiillosvaiheeseen, käännä ilmansäädin hiillosvaihetta vastaavaan säätöasentoon (kuva

8) ja vedä tulipesän reunoilla oleva hiillos arinan päälle tiiviiksi kerrokseksi (kuva 9). Kohenna hiiliä pari kertaa, kun- nes hiilet ovat palaneet loppuun (kuva 10). Tämän jälkeen säädä ilmansäädin kiinni-asentoon - ja lopuksi sulje hormipelti (mikäli asennettu) (k uva 11).

Muista! Häkä on hajuton, mauton, väritön ja myrkyllinen kaasu, joten ole huolellinen!

Palamisilman säätöasennot, Tulikivi-pyörrepesä

Palamisen vaihe Ilmansäätimen asento (säädin huoltoluukun yhteydessä)

Palamisvaihe Asento +

Hiillosvaihe Asento l

Hiillos sammunut Asento -

Page 6

Lämmityksen aikana ja pitkälle sen jälkeenkin tulisijan tietyt osat, kuten kahvat, luukun raamit ja tulisijan sisäosat saattavat olla kuumia. Etenkin luukun lasi kuumenee lämmityksen aikana erittäin kuumaksi, joten varsinkin lapset on syytä opettaa varomaan uunin kuumia pintoja. Kuorirakenteen vuoksi tulisijan pinnat ovat kuumimmillaan vasta puolesta tunnista kahteen tuntiin viimeisen panoksen palamisen jälkeen. Ylilämmityksen välttämiseksi noudata tätä käyttöohjetta.

Älä säilytä palavasta materiaalista valmistettuja esineitä tuli-

sijan päällä, tasoilla tai tulisijan välittömässä läheisyydessä.

Puhdistus ja huolto

ENNEN LÄMMITYS TÄ

Ennen jokaista lämmityskertaa puhdista arina ja Tulikivipyörrepesällä varustetuista tulisijoista lisäksi arinasuppilo sekä tulipesän seinälevyjen ja arinasuppilon välissä olevat sytytysilma-aukot niihin kertyneestä tuh kasta. Tarkista, ettei tuhka-astia ole täynnä ja tyhjennä se ennen kuin tuhkan määrä astiassa ylittää merkin alareunan. Tuhka-astian tyhjennyksen yhteydessä on syytä puhdistaa tuhka-astian alusta sinne mahdollisesti kertyneestä irtotuhkasta. Turvallisuussyistä käsittele tuhkaa vain kun se on jäähtynyttä.

Jos käytät imuria, on siihen ehdottomasti hankittava tuhkan imurointiin tarkoitettu lisävaruste. Turvallisuussyistä tee huoltotoimenpiteitä vain, kun uuni ja tuhka ovat kunnolla jäähtyneitä.

VUOLUKIVIPINNAN PUHDISTUS

Puhdista tulisija aina jäähtyneenä. Säännöllisen siivouksen yhteydessä pyyhi tulisijan pinta laimealla astianpesuvedellä. Tahroja voi hangata astianpesuaineeseen kostutetulla liinalla. Anna pesuaineen vaikuttaa hetken, huuhdo ja kuivaa kivipinta huolellisesti. Hankalat rasvatahrat ja steariini lähtevät sileältä vuolukivipinnalta Tulikivi Cleaning Agent 4 -vuolukiviuuninpuhdistusaineella, jota voit tilata Tulikiveltä tai Tulikivi-jälleenmyyjältäsi. Noudata pakkauk sessa olevia ohjeita. Rasva ja steariini lähtevät myös autovaraosaliikkeissä ja huoltoasemilla my ytävällä jarru- ja kytkinosien puhdistussprayllä. Urapinta on paras puhdistaa pehmeällä metalliharjalla.

Sileältä vuolukivipinnalta tahroja voidaan poistaa hiekkapaperilla, karkeus 400. Älä hio urapintaa hiekkapaperilla. Hiekkapaperi auttaa myös pienten naarmujen poistossa. Hio vuolukivipintaa varoen. Hion nan rajat voi häivyttää hiomalla kiven pinnan seuraaviin saumoihin saakka. Pyyhi hiomapöly kostealla liinalla pois uunin pinnalla.

TULIKIVI COLOr –PINNAN PUHDISTUS

Tulikivi Color pinnoitetta käytetään vuolukivi- ja Tulikivi Figure-pintaisten ( mm. Kide ja Aalto) uunien pinnoittamiseen. Puhdista tulisija aina kylmänä. Säännöllisen siivouksen yhteydessä imuroi pinta ja pyyhi pölyt nihkeällä rätillä. Tarvittaes sa pyyhi tulisijan pinta laimealla astianpesuvedellä. Huomaa, että pinnoitetta ei saa hangata voimakkaasti. Tasoita hankausjälki sienellä koko kiven yli, niin saat häivytettyä mahdolliset värierot varsinkin Tulikivi Color Dark -pinnassa. Vaaleasta Tulikivi Color -pinnasta tuoreita rasvatahroja voi poistaa Tulikivi Care Cleaning Agent -vuolukiven puhdistusaineella. Noudata pakkauksessa olevia ohjeita. Huomaa, että Tulikivi Color Dark -pintaa ei saa puhdistaa Tulikivi C are Cleaning Agent -puhdistusaineella. Pinttyneet rasvatahrat vaativat puhdistuksen ja paikkauksen. Tulikivi Color -pinnoitteen käyttöohje on Tulikivi Color -pakkauksessa.

LUUKUN L ASIN JA K EHYKSEN PUHDISTUS

Tulikivi-tulisijojen luukut on suunniteltu siten, että ilmavirtaus huuhtelee lasia sisältäpäin pitäen sen kirkkaana. Mikäli lasipintaan kuitenkin tarttuu nokea, kannattaa se puhdistaa heti, kun tulisija on jäähtynyt.

Tuhka on aina saatavilla oleva ja ekologinen puhdistusaine.

Ota kostutettuun talouspaperiin hieman hienoa tuhkaa tuh-

Page 7

10. 12.8.

11.

FIN

ka-astiasta ja hankaa sillä kevyesti lasin nokeentun utta kohtaa. Puhdista tämän jälkeen lasi kostealla talouspaperilla ja lopuksi kuivaa lasi huolellisesti (kuva 12).

Luukun kehyksen puhdistamiseen voit käyttää laimeaa

astian pe suainevettä. Älä käytä liuotinp ohjaisia puhdistusaineita.

Valmistaja ei vastaa uunin rakenteisiin ilman valtuutusta ja hyväksyntää tehdyistä muutoksista tai lisäyksistä. Vain valmistajan hyväksymien ja asianmukaisesti asennettujen lisäja varaosien käyttö on sallittu.

SÄÄNNÖLLINEN NUOHOAMINEN

Tulisija täytyy nuohota säännöllisesti vähintään kerran vuodessa. Tulisijan nuohouksessa on aina noudatettava kansallisia, alueellisia ja paikallisia määräyksiä. Suojaa uuni ja uunin ympäristö likaantumiselta nuohouksen aikana. Avaa nuohousluukut huolellisesti, etteivät niissä olevat tiivisteet vaurioidu. Nuohouksen jälkeen varmista, että nuohousluukut ja tuhka-astia tulevat kunnolla paikoilleen. Sulje takkaluukku.

Vuosittain nosta pyörrepesällä varustettujen tulisijojen seinäpaneelit paikoiltaan ja puhdista arinasuppilon ja tulipesän seinien väliin mahdollisesti kerääntynyt irtotuhka. Puhdistettaessa tulisijan on oltava ehdottomasti kylmä. Suosi-

teltavaa on pyytää nuohoojaa puhdistamaan tulipesä nuohouksen yhteydessä.

Toiminta häiriötilanteissa

Koneellinen ilmanvaihto saattaa väärin säädettynä aiheuttaa veto-ongelmia, varsinkin jos kysymyksessä on pelkkä koneellinen poisto. Tehokas liesituuletin aiheuttaa alipainetta, joka estää tulisijan hyvän vedon.

Matalapaine, kosteus tai kova tuuli voivat synnyttää hormiin vetoa haittaavan ilmalukon. Matalapaineella veto on aina huonompi kuin hyvällä säällä tai talvipakkasella.

Hormiin kertyy helposti kosteutta silloin, kun uuni on ollut pitkään lämmittämättä. Kesäaikaan pääset tästä ongelmasta niin, että pidät peltiä hieman avoimena, kun asunto on pitkään tyhjillään. Näin kosteus ei pääse kondensoitumaan hormiin.

Huonon vedon syy saattaa löytyä talon ympäristöstäkin. Jos uuni ei vedä kunnolla tietystä ilmansuunnasta tuullessa, syy ei ole hormin eikä uunin. Syynä saattaa olla talon lähellä oleva puu, sankka metsä, iso mäki tai rinne, joskus jopa katon muoto. Tähän ongelmaan saattaa auttaa puiden kaataminen, piipun korottaminen tai uunin käytön rajoittaminen haitallisen tuulen vallitessa.

Käyttäessäsi useampaa tulisijaa yhtä aikaa huolehdi, että

ilmanvaihto on riittävä.

KUN UUNI EI VEDÄ TAI SAVUTTAA K ÄY TÖN AIK ANA

• Sulje ilmastointi, liesituuletin ja keskuspölynimuri.

• Tarkista, että hormipelti on auki.

• Avaa ulko-ovi tai ikkuna.

• Raota takkaluukkua.

• Tarkista, että paneelien ilmaraot ovat auki ja puu/pellet-

tiohjaimen edessä olevat ilmanottoaukot ovat avoimet.

•

Tarkista, että palamisilman tuloaukot ovat auki myös talon ulkopuolella, jos palamisilma on johdettu ulkoa.

• Mikäli toimenpiteet eivät auta, ota yhteyttä nuohoojaan tai valtuutettuun Tulikivi-edustajaan.

NOKIPALON SATTUESSA

• Sulje ilmansäädin.

• Pidä takkaluukku suljettuna.

•

Ota ehdottomasti yhteyttä paikalliseen paloviranomaiseen, vaikka nokipalo olisi sammunut.

• Tulta ei saa ryhtyä sammuttamaan vedellä.

• Nokipalon jälkeen nuohoojan on tarkistettava sekä tulisija

että hormi ennen seuraavaa lämmitystä.

Page 8

1. 2.

I fråga om elds tadens montering, använd ning, sotning och det använda bränslet ska nationella, regionala och lokala föreskrifter alltid iakttas.

Var omsorgsfull när du använder eldstaden. För att undvika uppkomst av skadlig kol monoxid får spjället ell er luftintagen inte stä ngas för tidigt.

Drisättning

TORKNING AV ELDSTA DEN

Låt den monterade eldstaden torka 3–4 dagar i rumstemperatur (+ 20 °C) med öppen e ldstads- och servicelucka samt öppet luftreglage och spjäll (om installerat).

INKÖRNING AV ELDSTADEN

Efter torkning sfasen följer inkörnin gsfasen som tar 3–4 dagar. Den första dagen ska ugnen eldas med en fjärdedels omgång (ca 1 kg) torr ved. Låt elden brinna ut och ugnen svalna. Följande dag eldas ugnen med en h alv omgång ved (ca 2 kg). Låt ugnen däref ter svalna på nytt. Den tredje dagen kan du elda en full omgång ved, ca 4 kg. Låt eldstaden än en gång svalna. Därmed är inkörningen slutförd.

BRÄNSLE

Alla träslag och träbaserade pelletar är lämpliga som bränsle. Använd endast torr ved (fukthalt under 20 %). Ta in veden en dag i

förväg och fö rvara den i rumsvär me. Då blir den varm och y tan hinner torka lite. Använd vedträn med en diameter på 4–10 cm. Den rekommenderade längden är 25–33 cm, i bakugnar enligt eldstadens djup. Klyv alltid runda vedträn.

Eldstaden är inte avsedd för förbränning av skräp eller avfall. Använd ej flytande bränslen ens när du tänder eldstaden!

VEDMÄNGDER

Den maxima la vedmängden per eldn ing är ca 1 kg/100 kg eldstadsmassa. T.ex. i en elds tad som väger 1300 kg kan man maximalt e lda 13 kg ved/eldning. De modellspecifika rekommenderade maximivedmängde rna och storleken på vedsat serna presenteras i tabell en på baksidan av bruksanvisningen. Om din eldsta d är en specialmodell ska du följa ovan angivna vedmängder.

Daglig eldning

KONTROLL AV ROSTRET OCH ASKLÅDAN

Innan du tänder brasan kontrollera att rostret är rent (bild 1) och att asklådan inte är för full. När du tömmer asklådan öppna serviceluckan, ta för siktigt ut asklådan (b ild 2) och lägg på locket. Kontrollera att asklådan sitter ordentligt på sin plats efter tömningen. Låt alltid asklådan stå på sin plats medan du eldar. Hantera för säkerhets skull endast aska som har svalnat. Ren aska från ved kan användas som gödsel till trädgårdsväxter.

TILLRÄCKLIG TILLFÖRSEL AV FÖRBRÄNNINGSLUFT

Öppna spjället (om installerat) och kontrollera att tillförseln av förbränningsluft är tillräcklig. Kontrollera att luftkanalerna inte är täppta och att det inte finns föremål eller andra hinder (t.ex. snö eller skräp om förbränningsluften leds in direkt utifrån) som förhindrar lufttillförseln. Stäng vid behov av spisfläkt och maskinell luftkonditionering. Eldstadens luftintag ligger i serviceluckans nedre del, om lufttillförseln till eldstaden inte har kanaliserats direkt utifrån.

Kontrollera i början av eldningen att spjället är öppet (bild 3) och att luftreglaget är i förbränningsläge (bild 4) 5 till 10 minuter fö- re eldning.

KONTROLL AV DRAG

Kontrollera alltid draget i skorstenen innan du tänder en brasa i eldstaden. Knyckla ihop en bit papper till en lätt boll. Placera den på rostret, tänd och stäng luckan (bild 5). När lågan är klar och lodrät är draget tillräckligt. Om draget är dåligt kan du förbättra luftcirkulationen i skorstenen genom att blåsa in varm luft med en hårtork eller värmeblåsare eller bränna en liten mängd papper i sotningsluckan.

I modeller med tändspjäll kan initialdraget förbättras genom att man öppnar spjället för direkt drag under tändningsskedet.

Page 9

1. 5.4.

SWE

Om draget är dåligt hålls tändspjället öppet 5-10 minuter medan man tänder varefter det stängs. Om tändspjället hålls öppet en längre tid under eldningen kan temperaturen i skorstenen bli så hög att skorstenen överhettas och skadas eller orsakar brandfara. I eldstäder med virveleldstad ligger sotningsluckorna (3 st.) bakom asklådan.

TÄNDNING

När du tänder brasan ta ca en femtedel av vedträna i den första satsen och strimla dem i tunna stickor med en diameter på ca 1–2 cm. Rada veden korsvist och glest på rostret. Placera till slut småveden tvärs över ve dsatsen och en tändbi t under den (bild 6). Tänd på och stäng l uckan. I modeller me d tändspjäll (toppanslutnin g) kan initialdraget förbättras genom att man öppnar spjället för direkt drag under tändningsskedet. Om draget är dåligt hålls tändspjället öppet 5–10 minuter medan man tänder varefter det stängs. Om tändspjället hålls öppet en längre tid under eldningen kan temperaturen i skorstenen bli så hög att skorstenen överhet tas och skadas eller orsakar brandfara.

I modeller med skorstensanslutning nedtill kan tändningen under dåliga drag förhållanden effek tiveras genom att man låter reg laget i askluckan stå öppet i 5-10 minuter från tändningsögonblicket. Då strömmar extra luft in i eldstaden via askluckan. För att garantera en ren förbränning bör reglaget inte användas annat än när ugnen tänds.

PÅFYLLNING AV VED

Fyll på med ved först när föregående vedsats brunnit ned till glödande kol och endast små men tydliga lågor finns kvar över kolet. Tillsätt ved tvärs över rostret så att den inte hamnar precis framför luckan. Fyll inte eldstaden så att veden når över den gräns som markeras av eldstadspanelernas luftspringa (Tulikivimodeller med virveleldstad, bild 7). Under normal eldning rekommenderas 3–4 påfyllningar. Du säkerställer en ren förbränning genom att hålla eldstadsluckan stängd under användningen.

AVSLUTNING AV ELDNINGEN

När den sista ved satsen brunnit ned ti ll glöd vrid luftregl aget till det läge som motsvarar glödfasen (bild 8) och jämna ut glöden från eldstadens sidor på rostret så att det bildar ett tätt lager (bild 9). Rör om i glöde n ett par gånger tills glö den har brunnit ut (b ild 10 ). Vrid därefter luf treglaget i läget ”stängt” och stäng till sist spjället (om det installerats) (bi ld 11).

Kom ihåg! Kolmon oxid är en luktlös, smakl ös, färglös och giftig ga s, så var försiktig!

Under eldningen och länge efteråt kan vissa delar i eldstaden såsom handtag, luckans ram och eldstadens inre delar vara heta. I synnerhet luckans glas blir mycket hett under eldning, och därför är det viktigt att lära i synnerhet barn att akta sig för ugnens heta ytor. På grund av höljekonstruktionen kan eldstaden nå sin maxi-

mala temperatur först en halv till två timmar efter att den sista vedsatsen brunnit ned. Följ den här bruksanvisningen för att undvika överhettning.

Förvara inte föremål gjorda av antändligt material på eldstaden, hällarna eller i eldstadens omedelbara närhet.

Reglagelägena för förbränningslu, Tulikivi virvelbädd

Förbränningsfas Lureglagets läge (reglaget ﬁnns i anslutning till serviceluckan)

Eldningsfasen Läge +

Glödfasen Läge l

Glöden har slocknat Läge -

Page 10

Rengöring och underhåll

INNAN UGNEN ELDAS

Före varje eldning ska rostret rengöras, och i eldstäder med Tulikivi virveleldstad ska därtill stommen och tändluftspringorna mellan eldstad ens väggplattor och stomm en rengöras från aska. Kontrollera att asklådan inte är full och töm den innan mängden aska i lådan har nått den övre markeringens underkant. I samband med tömningen av asklådan är det bra att rengöra asklådans underlag från eventuell aska. Hantera för säkerhets skull endast aska som svalnat.

Om du använd er dammsugare måste den förse s med extra utrustning avsedd för dammsugning av aska. Av säkerhetsskäl ska serviceåtgärder utföras först när ugnen och askan svalnat ordentligt.

RENGÖRING AV TÄLJSTENSYTAN

Rengör alltid ugnen när den är kall. I anslutning till regelbunden städning torka av eldstadens yta med mild diskmedelslösning. Fläckar kan skrubbas med diskmedel. Låt tvättmedlet verka en stund. Skölj och torka stenytan noga. Svåra fettfläckar och stearin på släta täljstensytor avlägsnas med rengöringsme dlet för täljsten Tulikivi Cleaning Agent 4 som kan beställas från Tulikivi eller din Tulikivi-återförsäljare. Följ anvisningen på förpackningen. Fett och stearin kan också tas bort med rengöringsspray för bromsoch kopplingsdelar som finns att få i affärer för bilreservdelar och på servicestationer.

En mjuk metallborste lämpar sig bäst för rengöring av räfflade ytor. Från släta täljstensytor kan fläckar avlägsnas med sandpapper, grovhet 400. Gnid inte räfflade ytor med sandpapper. Med sandpapper kan man också avlägsna små repor. Slipa täljstensytan försiktigt. Du undviker slipgränser genom att slipa stenytan ända till fogarna. Torka slipdammet med en fuktig duk.

RENGÖRING AV YTOR MED TULIKIVI COLOR YTBELÄGGNING

Tulikivi Color-ytbeläggning används på ugnar med täljstens- och Tulikivi Figure-yta (bl.a. Kide och Aalto). Rengör alltid ugnen när den är kall. Da mmsug ytan och torka av damm m ed en fuktig trasa i samband med den regelbundna rengöringen. Torka vid behov av eldstadens yta med mild diskmedelslösning. Observera att beläggningen inte får sk rubbas hårt. Jä mna ut gnidspåren över hela s tenen med en svamp. Då försvinner eventuella färgnyanser i synnerhet från ytor be lagda med Tulikivi Color Dar k. Färska fettfläckar p å ytor belagda me d ljusa Tulikivi Color kan tas bo rt med rengöringsm edlet Tulikivi Care Cleaning Agent som är avsett för täljsten. Följ anvisningen på förpackningen. Observera att ytor belagda med Tulikivi Color Dark inte får rengöras med rengöringsmedlet Tulikivi Care Cleaning Agent. Svåra fettfläckar kräver rengöring och bättring med Tulikivi Color. Bruksanvisningen för Tulikivi Color-ytbelägg-

ningen finns i förpackningen.

RENGÖRING AV LUCKANS GLAS OCH RAM

Tulikivi-eldstädernas luckor har konstruerats så att luftströmmen sköljer glaset p å insidan och håller det rent . Om glaset trots det blir sotigt är det bra a tt rengöra det genast ef ter att eldstaden sva lnat.

Aska är ett e kologiskt rengöring smedel som alltid fin ns tillgängligt. Ta fin aska på ett fuktat hushållspapper i asklådan och gnugga lätt det sotiga stäl let på glaset. Rengör dä refter glaset med fuktat h ushållspapper och torka till slut glaset noga (bi ld 12).

För rengöring av luckans ram kan du använda mild diskmedelslösning. Använd inte lösningsbaserade rengöringsmedel.

Tillverkaren ansvarar inte för ändringar eller tillbyggnader som gjorts i ugnens konstruktion utan auktorisering och godkännande. Endast sådana tilläggs- och reservdelar som godkänts av tillverkaren och som monterats ändamålsenligt är tillåtna.

REGELBUNDEN SOTNING

Eldstaden ska sotas regelbundet minst en gång om året. Vid sotningen ska alltid nationella, regionala och lokala föreskrifter iakttas. Skydda ugnen och omgivningen mot smuts under sotningen. Öppna sotningsluc korna omsorgsfullt så att d eras tätningar inte tar skad a. Kontrollera att sotningsluckorna och asklådan sitter ordentligt på plats efter sotningen. Stäng brasugnsluckan.

I I eldstäder m ed virvelbädd ska väg gpanelerna årlige n lyftas ut,

och eventuell lö s aska som samlats mella n stommen och eldstad ens

Page 11

10. 12.8.

11.

väggar rengöras. När eldstaden rengörs ska den alltid vara kall. Vi rekommenderar att du ber sotaren rengöra eldstaden i samband med sotningen.

Tips och råd

Fel inställd mekanisk ventilation kan förorsaka problem med draget, i synnerhet om det bara är frågan om mekanisk utsug av luft. En effektiv s pisfläkt förorsaka r undertryck och fö rhindrar bra drag i eldstaden.

Lågtryck, fukt eller hård vind kan orsaka ett luftlås som försämrar draget i skorstenen. V id lågtryck är draget alltid sämre än i fint väder eller vinterköld.

Fukt samlas lätt i skorstenen om ugnen står oanvänd länge. Sommartid blir du av med det här problemet om du låter spjället stå lite öppet om bostaden står tom länge. Då kondenseras fukten inte i skorstenen.

Orsaken till dåligt drag kan också bero på omgivningen. Om ugnen inte drar ordentligt när det blåser från ett visst väderstreck beror orsaken in te på skorstenen ell er ugnen. Orsaken kan var a ett träd i närheten av byg gnaden, tät skog, en stor backe el ler sluttning, ibland till och med takets form. Problemet kan eventuellt åtgärdas genom att fälla träd, höja skorstenen eller begränsa användningen av ugnen när det blåser från ett ofördelaktigt håll.

Om du använder flera eldstäder samtidigt ska du se till att ventilationen är tillräcklig.

OM UGNEN INTE DRAR ELLER RYKER IN UNDER ELDNING

• Stäng av luftkonditionering, spisfläkt och centraldammsugare

• Kontrollera att spjället är öppet.

• Öppna en ytterdörr eller ett fönster.

• Glänta på brasugnsluckan.

• Kontrollera att panelernas luftspringor och luftintagen framför

styrenheten för ved/pelletar är öppna.

• Kontrollera att inluftöppningarna för förbränningsluft är öppna även utanför byggnaden, om förbränningsluften leds in utifrån.

• Om åtgärderna inte ger önskat resultat kontakta en sotare eller en auktoriserad Tulikivi återförsäljare.

I FALL AV SOTBRAND

• Stäng luftreglaget.

• Stäng eldstadsluckan.

• Ta ovillkorligen kontakt med den lokala bran dmyndigheten även

om sotbranden slocknat.

• Elden får inte släckas med vatten.

•

Efter en sotbrand ska sotaren kontrollera både eldstaden och skorstenen innan den eldas igen.

SWE

Page 12

1. 2.

Always follow the relevant national and local regulations when installing and using your fireplace, when removing soot and when selecting fuel.

Be careful when using the fireplace. Do not close the flue damper and air intake vents too soon, because this may result in the formation of dangerous carbon monoxide!

Starting to use your ﬁreplace

CURING THE FIREPLACE

After installation, allow your fireplace to dr y at room temperature (+20 oC / + 68°F) for 3-4 days. The fire box and maintenance doors, and the damper (if one is installed) should be left open. The air control lever should also be left in the ‘open’ position.

Please, note that the fireplace is hot while and shortly after operation. Keep children, clothing and furniture away. Contact may cause skin burns.

BREAK-IN PERIOD

After drying, breaking-in your fireplace will take 3-4 days. On the first day, heat the fireplace using a quarter of a load (approx. 1 kg / 2 lbs) of dry wood. Bur n the wood completely and all ow the fireplace to cool. On the following day, warm the fireplace using half a load (approx. 2 kg / 4 lbs) of wood, and again allow the fireplace

to cool. On the third da y, bur n one full load (approx. 4 kg / 9 lbs) of wood and allow the fireplace to cool. Now your fireplace is ready for daily use.

FUEL

All types of wood and wood pellets are suitable for your fireplace. Only use dr y, s easoned wood (moisture content be low 20 %). Bring the wood inside the day before burning, so that it will warm up to room temperatu re and the surface will dr y. Use firewood with a d iameter of 4 - 10 cm / 2 - 4”. The recommended length is 25-33 cm / 10 - 13”. Always split round pieces of wood.

Your fireplace is not de signed for burning garb age or waste. Never use chemicals or flammable fluids such as gasoline, gasoline-type lantern fuel, kerosene, charcoal lighter fluid, naphtha or engine oil, even when lighting your fireplace or “freshen-up” a fire. Keep all such liquids and fuels well away from the heater while it is in use. Do not burn chi pboard, varnished or treated wo od, paper or waste in the fireplace.

AMOUNTS OF WOOD

The maximum amount of wood that can be burnt in your fireplace during each firing is about 1 kg per 100 kg / 1 lbs per 100 lbs of the mass of the fireplace. Therefore, for example, you can burn 13 kg / 30 lbs of wood per firing in a fireplace weighing 1300 kg / 3000 lbs. The recommended maximum amounts of wood and sizes of additional loads for each model can be found in a table on

the last page of this operatin g manual. If you have a special mo del, use the above-me ntioned guideline s. Do not pile the wood direc tly against the glass of the door.

Daily ﬁring

CHECKING THE GRATE AND ASH BOX

Before lighting the fire, check that the grate is clean (Picture 1) and make sure the ash box is not full. To empty the ash box, open the maintenance door, carefully remove the ash box (Picture 2), and put the lid on the ash box. Make sure that you replace the ash box in the correct position after emptying it. Always keep the ash box in place during firing. For your safety, only deal with the ashes once they have cooled. Clean wood ash can be used as a fertilizer in your garden.

ENSURING SUFFICIENT MAKE-UP AIR

Open the dam per (if one is installe d) and ensure that there is suff icient make-up ai r. Ch eck that the air channels a re free from blockages and that there is nothing placed in front of them that would prevent airf low. Also check for any other blo ckages – snow or rubbish, for examp le – if air intake is channeled d irectly from outside. If necessary, turn off your cooker fan and other mechanical ventilation systems. Your fireplace’s air intake vents are located in the lower part of the maintenance door, or alternatively, air intake is channeled under your fireplace directly from outside.

Page 13

1. 5.4.

ENG

About 5-10 minutes before lightin g the fire, open the flue damper (Picture 3) and pull the air control lever to the ‘burning’ position (Picture 4).

ENSURING ADEQUATE FLUE DRAFT

Before lighting the fire, always ensure that there is adequate flue draft. Scrunch up a piece of paper into a loose ball, place it on the grate, light it and close the door (Picture 5). If there are distinct, vertical flames, the flue draft is sufficient. In unfavorable conditions, you can prime the chimney by using a hair dryer or blowlamp, or by burning a small quantity of paper in the base channel. You can access the base channel through a clean out.

In fireplaces equipped with a whirl chamber, the clean outs (3

pcs) are located behind the ash box.

IGNITION

To light the fire, first ta ke about one fifth of the wo od from the first load and cho p it into sticks of about 1 - 2 cm in th ickness. Place the larger pieces of wo od lengthwise and crosswise in a lternate layers on the grate to encour age air flow. Finally, place on top of this wo od the sticks tha t you chopped and put a fi restarter block bel ow them (Picture 6). Light the fire and close the door.

In models equipped with a by-pass damper (top-vented models), initial draft can be improved by opening the by-pass damper dur ing the ignition phase. T he by-pass damper should o nly be kept open for about 5-10 minutes during ignition, after which

it should be cl osed. Leaving the by-pass dam per open for a longer time during firing can raise the temperature in the flue to such an extent that there is a danger that the flue could be damaged through overheating, or that a fire could start.

In base-vented models, you can accelerate combustion during the ignition phase by turning the lever in the ash box to the open position for 5-10 minutes after lighting the fire. The ash box will then remain slightly open and let extra air into the firebox. To ensure clean burning, this lever should never be used at any other time than during ignition.

ADDING WOOD

Only add mo re wood once the previous load h as burnt down almost to the coals and only small, but distinct, flames are visible. Place more wood on the grate crosswise, and so that the pieces don’t reach right up to the d oor. Avoid filling th e firebox above the height marked by the air ga ps in the firebox panels (Tuliki vi whirl chamber models, picture 7). The recommended number of extra loads for normal firing is 3-4. Keep the firebox door closed during use to ensure clean burning.

ENDING FIRING

When the last l oad has burnt down to the coals, tu rn the air control lever to the ‘coals’ positi on (Picture 8) and scrape the co als at the edges of the fi rebox into a dense layer over the grate (Pict ure 9). Stoke the coals a couple of times until they are completely burnt (Picture 10). Then set the a ir control lever to the ‘dark coals’ position. Final ly, close the flu e damper (if one is instal led) (Picture 11).

Remember! Carbon monoxide is an odorless, tasteless, color less and poisonous gas, so be careful. Be careful when using your fireplace. Do not close the damper and air intake vents too soon, because this may result in the formation of dangerous carbon monoxide!

During firing, and for a long period afterwards, certain parts of the fireplace, such as handles, door frames and internal sections may be hot. The d oor glass in particula r gets extremely hot duri ng firing, so everyone – and especially children – should learn to be careful of the fi replace’s hot surfaces. Be cause of the exterior-core construction, the fireplace’s surfaces are at their hottest after

Combustion air control settings, Tulikivi whirl chamber

Combustion phase Air control lever setting (on the maintenance door)

Burning Position +

Coals Position l

Dark coals Position -

Page 14

about half an hour to two hours after the last load of wood has burnt. Foll ow the instructions in t his manual to prevent overhea ting.

Never store anything made from combustible materials on top

of or close to your fireplace, or on its mantles and shelves.

Cleaning and maintenance

BEFORE FIRING

Before each firing, always clean away any ash build-up from the grate. In fireplaces equipped with the Tulikivi whirl chamber, also clean ash from the grate funnel, and from the air vents, which are located betwe en the walls of the firebox and th e grate funnel, that provide air for lighting the fire. Check that the ash box is not full, and be sure to empty it before the amount of ash in the box rises above the lower edg e of the mark. When empt ying the ash box, it’s a good idea to clean any stray ash from the base of the box at the same time. For your safety, only han dle the ash once it has cooled.

If you use a vacuum cleaner, you must make sure you use an attachment for cleaning ash. For safety reasons, carry out any maintenance tasks only when the fireplace is cold and contains no hot ash.

CLEANING THE SOAPSTONE SURFACE

Clean the fireplace only when it has cooled down. As part of your regular cleaning, wipe the fireplace surface with a weak concentrati on of washing-up liquid. Stain s can be rubbed off usin g

washing up liquid. Let the liquid take effect for a short while then rinse and dry the stone surface carefully. Stubborn grease stains and candle w ax can be removed from a smooth soa pstone surface using Tulikivi Cleaning Agent 4, which can be ordered from your Tulikivi dealer. Follow the instructions on the package. Grease and candle wax can also be removed usi ng brake/clutch cleaner spray available from car parts and accessories stores and from service stations. A grooved surface is best cleaned with a soft wire brush. Sandpape r (4 00-grit) can be used to remove s tains from a smooth soapstone surface. Do not use sandpaper on a grooved surface. Sandpape r can also be used for removin g minor scratches. C arefully sand the soapstone surface. Sand all the way to the next seam so as not to leave an obvio us border around the area you have sanded. Use a damp cloth to wipe the sanding dust from the surface.

CLEANING SURFACES COATED WITH TULIKIVI COLOR

Tulikivi Color coating is used for coating Tulikivi’s soapstone and figure-surfaced (eg. Aalto and Kide) fireplaces. Clean the fireplace only after it has cooled down. As part of your regular cleaning routine, vacuum the fireplace surface and dust with a damp cloth. If needed, wipe the fireplace surface with water and a little washing up liquid. Do not rub the coating too hard. Use a sponge to fade out any rubbing marks over the entire stone surface to hide any differences in colour, especially on surfaces coated with Tulikivi Colo r Dark. Remove fresh grease sta ins from light-coloured Tulikivi Color sur faces with Tulikivi Care Clea ning Agent soapstone cleaner. Follow the instructions on the packaging. NB! Do not use

the Tulikivi Care Cleaning Agent on surfaces coated with Tulikivi Color Dark. Stubborn grease stains will need to be removed and the area patched up using Tulikivi Color. You will find instructions for Tulikivi Color coating inside the Tulikivi Color kit.

CLEANING THE DOOR GLASS AND FRAME

The doors of Tulikivi fireplaces have been designed so that the air flow keeps the gl ass clean on the inside. If th e glass does get sooty, it’s a good idea to clean it as soon as the fireplace has cooled. You can do this with ash, which is an ecological cleaner and always at hand. Use a moistened paper towel to pick up some fine ash from the ash box and gently rub the sooty part of the glass. Wipe the glass clean with a damp paper towel and then carefully dry the glass (Picture 12).

To clean the firebox door frame, you can use a mild solution of water and wash ing-up liquid. Do not us e any solvent-based cleaner.

The manufacturer accepts no responsibility for any unauthorised or unapproved alterations or additions made to the fireplace. Only accessories and spare parts that have been approved by the manufacturer and properly installed are permitted for use with your fireplace.

REGULAR SOOT REMOVAL

The fireplace must be cleaned regularly, at least once a year, to remove the build-up of soot. The relevant national, regional and

Page 15

10. 12.8.

11.

ENG

local regul ations must always be comp lied with when cleaning s oot from the fireplace. Protect the fireplace and its surrounding s from getting dir ty during soot remova l. Open the clean-out s carefully to avoid damaging the seals. After soot removal, make sure that the clean-out s and ash box are properly in p lace. Close the firebox doo r.

If you have a fireplace equipped with a whirl chamber, you should also lift the wall panels once a year and clean any stray ash from between the grate funnel and firebox walls. The fireplace must be cold during cleaning. When the chimney sweep comes to sweep your fireplace, we recommend that you also ask for the firebox to be cleaned.

Troubleshooting

Mechanical ventilation can cause air flow problems if the settings are incorrect, especially in the case of mechanical extractors. A powerful cooker hood can create localised low pressure, which will weaken the draft through the fireplace.

Low pressure, moisture or a strong wind can create unusual air flow conditi ons in the flue, hamper ing use of the fireplace. The d raft is always weaker in low pressure conditions compared with good weather or sub-zero temperatures.

Condensation can easily collect in the flue when the fireplace has not been used for some time. In the summer, this problem can be overcome by keeping the damper slightly open if your home is empty for a lon g while. This prevents the m oisture from condensing.

The reason for a poor flue draft in the fireplace can sometimes be found close at hand. If the flue draft is poor when the wind blows from a certain direction, the fault is not in the flue or the fireplace. It may instead be caused by a nearby tree, dense forest, a large hill or slope, or even the shape of the roof. You might be able to solve the problem by cutting down some trees , increasing the height of the chimney or simply not using the fireplace during certain wind conditions.

If you use several f ireplaces at the same time, ma ke sure, that there is enough air flow.

IF THERE IS INSUFFICIENT FLUE DRAFT OR THE FIREPLACE SMOKES DURING USE:

•

Switch off any ventilation systems, cooker hood or central vacuum cleaner.

• Check that the flue damper is open.

• Open an external door or a window.

• Open the firebox door very slightly.

• Check that the air ga ps between the panels are not blocked and

that the air inta kes in front of the firewood/pellet gui de are open.

•

Check that the combustion air intakes are not blocked on the exterior of the building if the combustion air is taken from outside.

• If none of the above helps, contact your chimney cleaner or an

authorised Tulikivi dealer.

IF THERE IS A CHIMNEY FIRE:

• Set the air control lever to the ‘closed’ position.

• Keep the firebox door closed.

• Contact the local fire brigade immediately, even if the chimney

fire has been put out.

• Do not attempt to extinguish the fire with water.

•

After a chimney fire, a chimney cleaner must be called out to inspect both the fireplace and the flue before the fireplace is used again.

Page 16

1. 2.

Bei Montage, Gebrauch, Reinigung und zu verwendendem Brennmaterial sind immer die nationalen, regionalen und lokalen Vorschriften zu beachten.

Seien Sie vorsichtig bei der Benutzung der Feuerstelle. Die Drosselklappe (falls vorhanden) und die Luftzuführungsöffnungen dürfen nicht zu früh ge schlossen werden, weil ansonsten gefährl iches Kohlenmonoxidgas entstehen kann!

Inbetriebnahme

TROCKNEN DER FEUER STELLE

Lassen Sie Ihren Tulikivi-Ofen nach der Montage bitte 3 – 4 Tage lang bei Rau mtemperatur (+20 °C) und g eöffneter Feuerraum u nd Aschenraumtür sowie geöffneter Lüftungs- und Drosselklappe (falls vorhanden) trocknen.

ERSTES ANHEI ZEN DES OFENS

Im Anschluss daran kann mit dem Trockenheizen, das 3 – 4 Tage dauert, begonnen werden. Heizen Sie den Ofen am ersten Tag mit einem Viertel einer Feuerraumbefüllung (ca. 1 kg) aus trockenem Holz. Lassen Sie das Holz ausbrennen und den Ofen danach abkühlen. Am folgenden Tag heizen Sie den Ofen mit einer halben Feuerraumbefüllun g (ca . 2 kg) u nd lassen den Ofen danach wi eder abkühlen. Am dritten Tag können Sie schon eine volle Feuerraumbefüllung (ca. 4 kg) verb rennen und lassen den Ofe n danach wieder abkühlen. Das Trockenheizen ist damit beendet.

BRENNSTOFF

Zum Verbrennen im Ofen können alle Holzarten und Holzpellets verwendet werden. Nur trockenes Holz mit einer Restfeuchtigkeit von weniger als 20 % ver wenden. Es empfiehl t sich, das Brennholz für den nächs ten Ta g schon am vorherigen Tag bei Rau mtemperatur im Zimmer zu lag ern, so dass es sich erwärm en und die Oberfl ache trocknen kann. Verwenden Sie Brennholz mit einem Durchmesser von 4 – 10 cm. Empfohlen wird eine Länge von 25–30 cm. Runde Holzstücke bitte immer spalten.

Die Feuerstelle ist nicht für das Verbrennen von Kehricht und Abfällen vorgesehen. Verwenden Sie keine flüssigen Brennstoffe, auch nicht beim Anzünden!

HOLZMENGE

Die in der Feuerstelle je Heizvorgang maximal zu verbrennende Holzmenge beträgt ca. 1 kg/100 kg Ofenmasse. So können zum Beispiel in e inem 13 00 kg wiegenden Ofen je Heiz vorgang maximal 13 kg Holz verbrannt werden. Die f ür jedes Modell empfoh lene maximale Holzmenge und Nachlegemengen finden Sie in der Tabelle am Ende der Betriebsanleitung. Falls Sie ein Sondermodell erworben haben, richten Sie sich nach der vorstehenden Empfehlung.

Tägliche Beheizung

KONTROLLE VON ROST UND ASCHENKASTEN

Stellen Sie vor dem Entzünden des Feuers sicher, dass der Rost sauber (Abb. 1) und der Aschenkasten nicht voll ist. Öffnen Sie

zum Leeren des Aschenkastens die Aschenraumtür, nehmen Sie den Aschenkasten vorsichtig heraus (Abb. 2) und legen Sie den Deckel des Aschenkastens auf. Stellen Sie nach dem Entleeren sicher, dass sich der As chenkasten wieder orden tlich an seinem Platz befindet. Den Aschenkasten während des Heizens nicht entfernen. Handhaben Sie aus Sicherheitsgründen die Asche nur dann, wenn sie erkaltet ist. Umweltfreundliche Holzasche kann zur Düngung von Gartenpflanzen verwendet werden.

AUSREICHENDE VERBRENNUNGSLUFT

Öffnen Sie die Drosselklappe (falls vorhanden) und stellen Sie eine ausreichende Versorgung mit Verbrennungsluft sicher. Vergewissern Sie sich, dass die Luftzufuhrkanäle frei sind und dass sich vor ihnen keine den Luftstrom behindernde Gegenstände usw. (z.B. Schnee ode r Laub, falls die Verbrennung sluft direkt von außen zugeführt wird) befinden. Bei Bedarf Dunstabzugshaube und maschinelle Entlüftung abstellen. Die Luftzuführungsöffnungen der Feuerstelle befinden sich im unteren Teil der Aschenraumklappe, falls die Verbrennungsluft nicht direkt von außen zugeführt wird. Öffnen Sie zu Beginn des Einheizens die Drosselklappe (falls vorhanden, Abb. 3) und stellen Sie die Luftregelung 5 – 10 Minuten vor dem Entzünden in Verbrennungsstellung (Abb. 4).

AUSREICHENDER ZUG

Überprüfen Sie vor dem Heizen des Ofens immer, ob der Zug ausreicht. Pressen Sie dazu ein Stück Papier zu einem leichten Ball zusammen. Legen Sie das Papier auf den Rost, zünden Sie es an und schließen Sie die Feuerraumtür (Abb. 5). Falls die Flamme hell und senkrec ht brennt, ist der Zug ausreich end. Bei schlechtem Zug

Page 17

1. 5.4.

GER

kann man die Lu ft im Schornstein in Bewe gung bringen, inde m man mit einem Haartrockner oder einer Lötlampe heiße Luft durch das Putzloch bläst oder etwas Papier darin verbrennt.

ENTZÜNDEN

Zum Anzünden nehmen Sie rund ein Fünftel der Holzscheite der ersten Feuerraumbefüllung und spalten sie zu dünnen Scheiten von ca. 1-2 cm Durchmesser. Legen Sie die Holzscheite übers Kreuz locker auf den Rost.

Zum Schluss legen Sie die dünn gespaltenen Scheite quer auf die darunter lieg enden Scheite und leg en ein Zündstück darunter (Abb.

6). Anzünden und Feuerraumtür schließen. Bei den mit einer Direktzugsklappe ausgestatteten Modellen (Modelle mit Obenanschluss) kann der Zug verbesser t werden, indem während des An zündens die Direktzugsklappe geöffnet wird. Bei schlechtem Zug wird die Direktzugsklappe während des Anzündens maximal ca. 5 – 10 Minuten lang offen gehalten und dann geschlossen. Falls die Direktzugsklappe während des Verbrennungsvorgangs längere Zeit offen gehalten wird, kann die Temperatur im Schornstein so ansteigen, dass der Schornstein überhitzt und Beschädigungen oder Brandgefahr verursacht werden.

Bei den Mode llen mit Untenanschluss ka nn bei schlechtem Zug die Verbrennung während der Anzündphase beschleunigt werden, indem der Regl er an der Aschenraum klappe nach dem Anzünden für 5 – 10 Minuten geöffnet w ird. Dadurch wird die Asche nraumklappe einen Spalt g eöffnet und zusätzlich e Luft kann in die Wirb elkammer gelangen. Um eine saubere Verbrennung sicherzustellen, sollte der Regler nur beim Anzünden verwendet werden.

HINZUGEBEN VON HOLZ

Legen Sie ers t dann Brennholz nach, wenn di e vorhergehende Füllung fast zu Glut heruntergebrannt ist und nur kleine, aber deutliche Flammen zu sehen sind. Legen Sie die Scheite immer quer auf den Rost, so dass sie sich nicht direkt vor der Feuerraumtür befinden. Füllen Sie den Feuerraum nicht über die durch den Luftspalt in den Lufteinfuhrpanelen begrenzte Hohe (Modelle mit TulikiviWirbelkammer, Abb. 7). Bei normaler Beheizung wird ein drei- bis viermaliges Nachlegen empfohlen. Während des Gebrauchs sollte die Feuerraumtür geschlossen sein, um eine saubere Verbrennung zu gewährleisten.

BEENDEN DES HEI ZVORGANGS

Wenn die letzte Nachlage zu Glut heruntergebrannt ist, stellen Sie den Luftregler auf die Position für die Glutphase (Abb. 8) und schieben die am Rand des Feuerraums befindliche Glut auf dem Rost zu einer di chten Schicht zusammen (Abb . 9). Sch üren Sie die Glut ein paar Mal, bis sie ganz ausgebrannt ist (Ab b. 10). Schließen Sie danac h den Luftregler (Position -) und am Sc hluss auch die Drosselklappe (falls vorhanden) (Ab b. 11).

Beachten Sie! Kohlenmonoxid ist ein geruchloses, geschmackloses, farbloses und giftiges Gas, also seien Sie vorsichtig!

Während des Heizens und noch lange danach können bestimmte Teile der Feuerstelle, wie Griffe, Türrahmen und Innenteile der Feuerstelle, heiß sein. Vor allem das Glas der Feuerraumtür wird während des Heizens extrem heiß, so dass insbesondere Kindern beigebracht werden so llte, auf die heißen Ofenf lächen zu achten. Wegen

der Schalenbauweise ist die Außenfläche der Feuerstelle erst von einer halben Stunde bis zwei Stunden nach Verbrennen der letzten Holzladung am heißesten. Befolgen Sie diese Bedienungsanleitung, um ein Überheizen zu verhindern. Bewahren Sie keine aus brennbarem Material gefer tigten Gegenstände auf der Feuerstelle, ihren Stellflächen oder in unmittelbarer Umgebung der Feuerstelle auf.

Reglerstellungen für die Primärlu, Tulikivi-Wirbelkammer

Verbrennungs- Stellung des Lureglergris (beﬁndet stadium sich an der Aschenraumtür)

Verbrennungsstadium Position +

Glutphase Position l

Glut erloschen Position -

Page 18

Reinigung und Pﬂege

VOR DEM HEIZEN

Reinigen Sie vor jedem Heizen den Rost und bei Feuerstellen mit einer Wirb elkammer zusätzlich au ch die Rostauflage sowi e die zwischen Wandplatten und Rostauflage befindlichen Zünddüsen von Asche und Verunreinigungen. Kontrollieren Sie, dass der Aschenkasten nicht voll ist und leeren Sie ihn, bevor die Aschemenge im Aschenkasten die Unterkante der Markierung überschreitet. Beim Entleeren des Aschenkastens sollte der Unterteil des Aschenkastens von eventuell angesammelter freier Asche gereinigt werden. Handhaben Sie aus Sicherheitsgründen die Asche nur dann, wenn sie erkaltet ist.

Falls Sie einen Staubsauger verwenden, sollte dafür unbedingt ein zum Aufsaugen von Asche vorge sehenes Zusatzgerät besorgt werden. Aus Sicherheitsgründen dürfen Wartungsmaßnahmen nur vorgenommen werden, wenn Ofen und Asche vollkommen ausgekühlt sind.

REINIGUNG VON SPECKSTEINFLÄCHEN

Reinigen Si e den Ofen nur, wenn er ausgekühlt is t. Bei der regelmäßigen Reinigung sollten die Ofenflächen mit verdünntem Geschirrspülwasser abgewischt werden. Flecken können mit einem mit Geschirrspülmittel befeuchteten Lappen abgerieben werden. Lassen Sie das Mittel einen Moment lang einwirken; danach die Specksteinfläch e gründlich abwischen u nd abtrocknen. Har tnäckige Fettflecken und Stear in lassen sich mit dem Rein igungsmittel für Spec k-

stein Tulikivi Cleaning Agent 4 entfernen, welches Sie über Ihren Tulikivi Händler beziehen können. Fett und Stearin können auch mit im Autofachhandel erhältlichen Brems- und Kupplungsreinigungsspray entfernt werden. Gerillte Specksteinoberflächen lassen sich am bes ten mit einer weichen Metal lbürste reinigen. Flec ken auf glatten Specksteinoberflächen lassen sich mit Schleifpapier Grad 400 entfernen. Niemals gerillte Flächen mit dem Schwamm schleifen. Schleifpapier hilft auch bei der Entfernung kleiner Kratzer. Die Steinfläch en vo rsichtig schleifen. Schleifspuren lassen sich vermeiden, indem der ganze Stein bis zu den nächsten Fugen geschliffen wird. Nach dem Schleifen wird die Specksteinoberfläche mit lauwarmem Wasser von Steinstaub gereinigt und sorgfältig getrocknet.

REINIGUNG DER TULIKIVI COLOR –BESCHICHTUNG

Die Tulikivi Color Beschichtung wird benutzt, um Öfen mit einer Oberfläche aus Speckstein oder Tulikivi Figure Material zu beschichten (z.B. Aalto und Kide Modelle). Der Ofen darf nur in kaltem Zustand gereinigt werden. Saugen Sie die Flächen bei der regelmäßigen Reinigung ab und wischen Sie den Staub mit einem feuchten Tuch ab. Bei Bedarf können Sie die Ofenflächen mit verdünntem Gesc hirrspülwasser abwisch en. Beachten Sie, dass die B eschichtung nicht fest abgescheuert werden darf. Scheuern Sie die ganze Fläche gleichmäßig ab, so dass mögliche Farbunterschiede verschwinden, vor allem bei einer Tulikivi Color Dark-Oberfläche. Von einer hellen Tulikivi Color-Oberfläche können Fettflecken mit dem Specksteinreinigungsmittel Tulikivi Care Cleaning Agent entfernt werden. Befolgen Sie dabei die Gebrauchsanleitung auf der Verpackung. B eachten Sie, dass eine Tulikivi Col or Dark-Oberfläch e

nicht mit dem Specksteinreinigungsmittel Tulikivi Care Cleaning Agent gereinigt werden darf. Hartnäckige Fettflecken erfordern eine Reinigung und Ausbesserung. Bitte befolgen Sie die dem Tulikivi Color Kit beigelegten Anweisungen für den Umgang mit Tulikivi Color.

REINIGUNG VON TÜRGLAS UND RAHMEN

Die Türen der Tulikivi-Öfen sind so konstruiert, dass der Luftzug das Glas von innen spült und seine Klarheit erhält. Falls trotzdem Ruß am Glas haften geblieben ist, sollte er unverzüglich entfernt werden, sobald der Ofen abgekühlt ist. A sche ist ein ökologisches und immer zur Verfügung stehendes Reinigungsmittel. Tauchen Sie ein angefeuchtetes Stück Küchenpapier in etwas feine Asche und reiben Sie da mit das verrußte Glas ab. Rein igen Sie das Glas anschließend mit feuchtem Küchenpapier und trocknen sie es sorgfältig (Ab b. 12 ). Zum Reinigen des Rah mens können Sie eine mild e Mischung von Geschirrspülmittel verwenden. Verwenden Sie keine lösungsmittelhaltigen Reinigungsmittel.

Der Hersteller übernimmt keine Haftung für Abänderungen und Anbauten an der Ofenkonstruktion, die ohne seine Ermächtigung und Zustimmung vorgenommen wurden. Es dürfen ausschließlich vom Hersteller genehmigte und fachgemäß montierte Zusatz- und Ersatzteile verwendet werden.

REGELMÄSSIGE REINIGUNG

Ein Speicherofen muss regelmäßig und mindestens einmal jährlich gekehrt werden. Beim Kehren des Ofens sind immer die nationalen, regionalen und lokalen Bestimmungen einzuhalten. Schützen

Page 19

10. 12.8.

11.

GER

Sie den Ofen und Oberflächen in dessen Nähe während der Reinigung vor allfälligem Verschmutzen. Seien Sie vorsichtig beim Öffnen der Putzlöcher, damit die dort befindlichen Dichtungen nicht beschädigt werden. Stellen Sie nach dem Kehren sicher, dass sich die Stopfen der Putzlö cher und der Aschen kasten ordentlich an ihrem Platz befinden. Schließen Sie die Feuerraumtür.

Heben Sie bei Feuerstellen mit einer Wirbelkammer einmal jährlich die Lufteinfuhrpanele heraus und entfernen Sie die zwischen der Rostauflage und den Wanden des Feuerraums angesammelte Asche. Re inigen Sie die Feuerstel le nur im abgekühlten Zus tand. Sie können auch den Schornsteinfeger bitten, beim Schornsteinfegen auch den Feuerraum mit zu reinigen.

VORGEHEN BEI FUNKTIONSSTÖRUNGEN

Bei falscher Einstellung kann eine maschinelle Be- und Entlüftung Probleme mit d em Zug verursachen, vor al lem wenn es sich um eine rein maschinelle Entlüftung handelt. Eine leistungsfähige Dunstabzugshaube erzeugt in der Wohnung Unterdruck, der einen ordentlichen Abzug der Heizgase verhindert.

Tiefdruck, Feuchtigkeit und starker Wind können im Schornstein eine den Rauchabzug störende Luftsperre verursachen. Bei Tiefdruck herrscht immer schlechterer Zug als bei gutem Wetter oder bei Frostperioden.

Wenn der Ofen längere Zeit nicht verwendet worden ist, sammelt sich im Schornstein leicht Feuchtigkeit an. Im Sommer kann dieses Problem vermieden werden, indem die Drosselklappe (falls vorhanden) etwas of fen gelassen wird. So kan n im Schornstein keine Feuchtigkeit kondensieren.

Der Grund für schlechten Zug kann auch in der Umgebung des Hauses liegen. Wenn der Ofen bei bestimmten Windrichtungen nicht ordentlich zieht, liegt dies nicht am Schornstein oder am Ofen. Der Grund kann ein in Hausnähe befindlicher Baum, ein dichter Wald, ein großer Hügel oder Abhang oder manchmal sogar die Dachform se in. Das Problem kann durch da s Fällen von Bäumen, Erhöhen des Schornsteins oder eine eingeschränkte Ofennutzung bei ungünstigen Windrichtungen behoben werden. Falls gleichzeitig mehrere Öfen betrieben werden, ist eine genügende Luftzufuhr sicherzustellen.

FALLS DER OFEN NICHT ZIEHT ODER WÄHREND DES HEIZENS RAUCH AUFTRITT

• Die maschinelle Lüftung, die Dunstabzugshaube und den Zent-

ralstaubsauger abstellen.

• Überprüfen, ob die Drosselklappe geöffnet ist.

• Außentür oder Fenster öffnen.

• Feuerraumtür einen Spalt öffnen.

•

Kontrollieren Sie, dass die Luftspalten zwischen den Feuerraumpaneelen nicht blockiert sind.

•

Im Fall einer externen Zufuhr der Verbrennungsluft, kontrollieren Sie, dass die Öffnungen der Außenluftzufuhr auch außerhalb des Hauses offen sind. Falls diese Maßnahmen nicht helfen, kontaktieren Sie bitte Ihren Schornsteinfeger oder einen bevollmächtigten Tulikivi-Vertreter.

FALLS EIN RUSSBRAND ENTSTEHT

• Schließen Sie den Luftregler.

• Halten Sie die Feuerraumtür geschlossen.

•

Wenden Sie sich unbedingt an die lokale Brandaufsicht, auch wenn der Rußbrand gelöscht wurde.

• Das Feuer darf nicht mit Wasser gelöscht werden.

• Nach einem Rußbra nd müssen vor dem nächsten Heizen sowohl

der Ofen als auch der Schornstein von einem Schornsteinfeger überprüft werden

Page 20

1. 2.

Voor wat betreft installatie, gebruik, schoorsteenvegen en te gebruiken brandstof dienen altijd de nationale, regionale en lokale voorschriften te worden opgevolgd.

Gebruik de kachel op zorgvuldige wijze. Sluit de schoorsteenklep en de luchttoevo eropeningen niet te vroeg , om de vorming van het gevaarlijke koolmonoxidegas (kolendamp) te voorkomen!

Ingebruikname

DROGEN VAN DE K ACHEL

Laat de kachel na de installatie 3-4 dagen drogen op kamertemperatuur (+ 20°C), met geopende kachel- en onderhoudsdeur, luchtregeling en schoorsteenklep (indien geïnstalleerd).

INSTOKEN VAN DE KACHEL

Na het drogen va n de kachel duurt het in stoken ervan 3 - 4 dagen. Stook de kachel de eerste dag met een kwart vulling (ca. 1 kg) droog hout. Verbrand het hout volledig en laat de kachel afkoelen. Stook de kachel de volgende dag met een halve vulling (ca. 2 kg) en laat de kach el weer afkoelen. Stook de kach el de derde dag met een volledige vulling (ca. 4 kg) en laat de kachel wederom afkoelen. Daarna is de kachel ingestookt.

BRANDSTOF

In de kachel kunnen alle houtsoorten worden gestookt, alsmede houtpellets. Gebruik alleen droog hout (vochtgehalte lager

dan 20%). Breng het hout een dag van tevoren in een ruimte met kamertemp eratuur, zodat het hout opwarmt en het o ppervlak kan drogen. Gebruik brandhout met een doorsnede van 4 – 10 cm. De aanbevolen lengte is 25 – 33 cm; in bakovens wordt de lengte bepaald do or de diepte van de vuurhaard. R ond hout moet worden gekliefd.

De kachel is niet bedoeld voor het verbranden van afval. Gebruik geen vloeibare brandstoffen, ook niet voor het aansteken van de kachel!

HOUTHOEVEELHEDEN

De maximal e hoeveelheid hout die pe r stookbeurt in de kach el kan worden verbrand bedraagt ca. 1 kg/100 kg kachelmassa. In een kachel met een gewicht van bijvoorbeeld 1300 kg kan dus maximaal 13 kg hout per stookbeurt worden verbrand. In de tabel op de laatste pagina van deze gebruiksaanwijzing zijn de aanbevolen maximale houthoeveelheden en bijvulling per model weergegeven. Indien u een sp eciaal model kache l hebt, gebruik dan hou thoeveelheden overeenkomstig de bovengenoemde richtlijn.

Dagelĳks stoken

CONTROLEER HET ROOSTER EN DE ASLADE

Controleer voor u begint met stoken of het rooster schoon is (afbeelding 1) en de aslade niet te vol. De aslade wordt geledigd door het onderhoudsluik te openen, de aslade er voorzichtig uit te halen (afbeelding 2) en het deksel erop te pla atsen. Controleer na

lediging of d e aslade weer goed op zijn pl aats zit. Tijdens het s token moet de aslade altijd op zijn plaats zitten. Let erop dat de as goed is afgekoeld voordat u d e aslade verwijdert. Schone hou tas kan als tuinbemesting worden gebruikt.

VOLDOENDE VERBRANDINGSLUCHT

Open de schoorsteenklep (indien geïnstalleerd) en ga na of er voldoende verbrandingslucht is. Controleer of de luchtkanalen vrij zijn en dat zich voor d e luchtkanalen geen voo rwerpen bevinden d ie de luchtstroom belemmeren of andere blokkades (bijv. sneeuw of afval, in gev al de verbrandingsluch t rechtstreeks van buiten word t aangevoerd). Zet zo nodig de afzuigkap en de ventilatie uit. De luchttoevoeropeningen van de kachel bevinden zich in het onderste deel van het onderhoudsluik, tenzij de luchttoevoer rechtstreeks van buiten naar onder de kachel wordt geleid.

Open 5 - 10 min voor het aa nsteken de schoorsteenkl ep (afbeel- ding 3) en zet de luchtregeling in de stookstand (afbeelding 4).

VOLDOENDE TREK

Controleer voor u de kachel aansteekt altijd of de schoorsteen trekt. Leg een luchtige prop papier op het rooster, steek hem aan en sluit de kacheldeur (afbeelding 5). Wanneer de vlam helder is en recht omho og wijst, trekt de schoo rsteen voldoende. Bij sl echte trekomstandigheden kan de lucht in de schoorsteen in beweging worden gebracht door met een haardroger of een h eteluchtblazer warme lucht door het veegluik te blazen of in de luikopening een kleine hoeveelheid papier te verbranden.

Page 21

1. 5.4.

NLD

Bij model len die zijn uitgerus t met een aansteek klep kan de begin trek worden verbeterd door tijdens de aansteekfase de trekklep te openen. Bij slechte trekomstandigheden wordt de aansteekklep bij het aansteken gedurende slechts 5 - 10 minuten opengehouden en daarna gesl oten. Wanneer m en de aansteekklep tijd ens het stoken gedurende langere tijd openhoudt, kan de schoorsteen oververhit raken, wat kan leiden tot beschadiging van de schoorsteen of tot brandgevaar. In kachels die met een wervelkamer zijn uitgerust bevinden de veegluiken (3 stuks) zich achter de aslade.

AANSTEKEN

Neem voor het a ansteken van de kachel ca. 1/5 deel van de eerste houtcharge en klief dit in dunne partjes van ongeveer 1 – 2 cm doorsnede. Leg het brandhout ruim en kruislings op het rooster. Leg tenslotte kleine aansteekhoutjes dwars bovenop de eerste en leg er een aansteekblokje onder (afbeelding 6). Steek het vuur aan en sluit de kacheldeur.

Bij modellen die zijn uitgerust met een aansteekklep (modellen met bovenaansluiting) kan de begintrek worden verbeterd door tijdens de aansteekfase de trekklep te openen. Bij slechte trekomstandigheden wordt de aansteekklep bij het aansteken gedurende slechts 5 - 10 minuten opengehouden en daarna gesloten. Wanneer men de aansteekklep tijdens het stoken gedurende langere tijd openhoudt kan de schoorsteen oververhit raken, wat kan leiden tot beschadiging van de schoorsteen of tot brandgevaar.

In modellen met onderaansluiting kan men bij slechte trekomstandigheden het aansteken versnellen door de hendel die zich in de aslade bevindt gedurende de eerste 5 - 10 minuten van de aansteek fase in de open stand te zetten . Dan staat de aslade op een kier en komt e r meer lucht in het vuurb ed. Om zeker te zijn van schone verbranding mag die hendel uitsluitend worden gebruikt bij het aansteken.

HOUT BIJVULLEN

Voeg pas een vull ing hout toe wanneer de vor ige hoeveelheid bijna is verkoold en er n og slechts kleine, maa r duidelijke vlammen zich tbaar zijn. Leg het hout dwars op het rooster, zodanig dat het hout niet vlak achter de deur ligt. Vul het vuurbed niet tot boven de luchtspleet van de vuurpanelen (Tulikivi wervelkamermodellen, afbeelding 7). Tijdens normaal stoken wordt aanbevolen om 3-4 maal hout bij te vullen. Voor een schone verbr anding is het noodzakelijk om tijdens gebruik de kacheldeur gesloten te houden.

BEËINDIGEN VAN HET STOKEN

Wanneer de laa tste hoeveelheid is ve rkoold, zet dan de luchtreg eling in de stand die hoort bij de gloeifase (afbeelding 8) en trek de gloeiende kooltjes die aan de rand van het vuurbed liggen op het rooster tot een compact geheel (afbeelding 9). Por de kooltjes nog een paar keer op totdat ze zijn opgebrand (afbeelding 10). Zet daarna de luchtregeling in de “dicht” stand - en sluit tenslotte de schoorsteenklep (indien geïnstalleerd) (afbeelding 11).

Denk eraan! Ko olmonoxidegas is reukl oos, smaakloos, kleu rloos en giftig, dus wees voorzichtig!

Tijdens het stoken en ook nog lange tijd daarna kunnen bepaalde onderdelen van de kachel, zoals handgrepen, het deurframe en de inwendige delen van de kachel heet zijn. Met name het deurglas wordt tijdens he t stoken zeer heet, zodat met name ki nderen moeten worden gewezen op het gevaar van de hete oppervlakken van de kachel. Als gevolg van de mantelconstructie zijn de oppervlakken van de kachel pas een half uur tot 2 uur na het stoken van de laatste vulling op hun heetst. Volg deze gebruiksaanwijzing op, teneinde oververhitting te voorkomen.

Regelstanden verbrandingslucht, Tulikivi ”wervelkamer”

Verbrandingsfase Stand luchtregeling (regeling in het onderhoudsluik)

Brandfase Stand +

Gloeifase Stand l

Kooltjes gedoofd Stand -

Page 22

Plaats geen van brandbaar materiaal gemaakte voorwerpen bovenop de kachel, op kachelplateaus of in de onmiddellijke nabijheid van de kachel.

Reiniging en onderhoud

VOOR U BEGINT MET STOKEN

Verwijder elke keer voor u begint met stoken de overgebleven as van het rooster en bij kachels die zijn uitgerust met een Tulikivi wervelkame r ook van de roostertrechter en ui t de luchtopeningen die zich tussen de roostertrechter en de wandplaten van het vuurbed bevinden. Controleer of de aslade niet te vol is. Leeg de aslade voordat de as in de aslade boven de onderkant van het merkstreepje komt. Het is goed om tegelijkertijd ook de as die zich onder de aslade heeft opgehoopt te verwijderen. Let erop dat de as goed is afgekoeld voordat u de aslade verwijdert.

Wanneer u een s tofzuiger gebruikt, mo et u daarbij beslist een s peciaal voor het o pzuigen van as be doeld hulpstuk geb ruiken. Voor uw eigen veiligheid: Voer dit onderhoud alleen uit, wanneer de kachel en de as goed zijn afgekoeld.

REINIGING VAN HET SPEKSTEENOPPERVL AK

Reinig de kachel alleen wanneer deze afgekoeld is. Neem bij uw regelmatige schoonmaak het oppervlak van de kachel af met een sopje van afw asmiddel. Vlekken kun t u wegboenen met een doe kje bevochtigd met afwasmiddel. Laat het afwasmiddel even inwerken

en spoel en droog het steenoppervlak daarna zorgvuldig. Lastige vetvlekken en kaarsvet op glad sp eksteenoppervlak kunt u verwijderen met Tulikivi Cleaning Agent 4, een schoonmaakmiddel voor speksteenkachels, dat u kunt bestellen bij Tulikivi of bij uw Tulikivi wederverkoper. Volg de aanwijzingen op de verpakking. Vet en kaarsvet kunnen ook worden verwijderd met reinigingsspray voor rem- en koppelingonderdelen, die bij auto-onderdelenzaken en garages verkrijgbaar is. Gegroefd oppervlak kunt u het beste schoonmaken met een zachte metaalborstel. Vlekken op glad speksteenoppervlak kunnen worden verwijderd met schuurpapier, grofheid 400. Gebruik geen schuurpapier op gegroefd oppervlak. Met schuurpapier kunt u ook krasjes verwijderen. Schuur het speksteenoppervlak voorzichtig. De randen van het geschuurde gedeelte kun t u wegwerken door tot aan de eerst volgende voegen door te schuren. Veeg het schuurstof met een vochtige doek van het kacheloppervlak.

REINIGING VAN TULIKIVI COLOR OPPERVLAK

Tulikivi Color Coating wordt gebruikt voor speksteen coating Tulikivi en figure oppervlakten (bijv. Aalto en kide) haardkachels. Reinig de kac hel altijd wanneer hi j koud is. Stofzuig het oppervla k bij uw regelmatig e schoonmaak en neem h et stof af met een vochtige doek. Neem zo nodig het oppervlak af met een sopje van afwasmiddel. Denk eraan niet te hard over de verflaag te wrijven.

Egaliseer de wrijfsporen met een spons over de hele steen, zodat eventuele kleurverschillen verdwijnen, vooral op het Tulikivi Color oppervlak. Verse vetvlekken op een licht Tulikivi Color oppervlak kunt u verwijderen met Tulikivi Care Cleaning Agent reinigingsmiddel voor speksteen. Volg de aanwijzingen op de

verpakking. Denk erom dat Tulikivi Color Dark oppervlak niet met Tulikivi Care Cleaning Agent mag worden gereinigd. Aangekoekte vetvlekken moeten worden gereinigd en bijgewerkt. U vindt de

instructies voor Tulikivi Color Coating in de Tulikivi Color kit.

REINIGING VAN HET GL AS EN DE LIJST VAN DE KACHELDEUR

De deuren van Tulikivi kachels zijn zo ontworpen dat de luchtstroom langs de binnenkant van het glas strijkt, waardoor het glas helder blijft. Mocht er toch roet op het glas neerslaan, verwijder dat dan direct nadat de kachel is afgekoeld. As is een ecologisch schoonmaakmiddel dat altijd voorhanden is. Doop een bevochtigde p rop keukenpapier in wat fijne a s uit de aslade en wrijf daarmee licht over de beroete plek op het glas. Reinig daarna het glas met vochtig keukenpapier en maak het tot slot zorgvuldig droog (afbeelding 12).

Voor het reinigen van de deurlijst kan een sopje van afwasmiddel worden gebruikt. Gebruik geen schoonmaakmiddelen op basis van oplosmiddel.

De fabrikant is niet aansprakelijk voor wijzigingen of toevoegingen aan de constructie van de kachel die zonder volmacht en goedkeuring zijn aangebracht. Alleen het gebruik van door de fabrikant goedgekeurde en op de juiste wijze geïnstalleerde accessoires en reserveonderdelen is toegestaan.

Page 23

10. 12.8.

11.

NLD

REGELMATIG VEGEN

De haardkachel dient regelmatig, minstens eenmaal per jaar geveegd te worden. Bij het vegen dienen altijd de nationale, regionale en lokale voorschriften te worden opgevolgd. Open de veegluiken voorzichtig, zodat de daarin aanwezige afdichtingen niet beschadigd raken. Controleer na het vegen of de veegluiken en de aslade weer goed op hun plaats zitten. Sluit de kacheldeur. Bij kachels die zijn uitgerust met een wervelkamer: Licht eenmaal per jaar de wandpanelen van hun plaats en verwijder de as die zich mogelijk tussen de roostertrechter en de wanden van het vuurbed heeft opgehoopt. Bij het reinigen moet de kachel beslist koud zijn. Aangeraden wordt om de schoorsteenveger te vragen om tegelijkertijd met het vegen van de schoorsteen ook de kachel te reinigen.

Wat te doen bĳ storingen

Mechanische ventilatie die niet goed is afgesteld kan leiden tot trekproblem en, vooral wanneer er sp rake is van alleen mechan ische afzuiging. Een k rachtige afzuigkap veroor zaakt onderdruk, wa t een goede trek van de kachel belemmert.

Door lage lu chtdruk, vocht of harde wind ka n in de schoorsteen een luchtslot ontstaan dat de trek bemoeilijkt. Bij lage luchtdruk is de trek altijd slechter dan bij mooi weer of bij vorst.

In de schoor steen hoopt zich gemakkeli jk vocht op, wanneer de kachel gedurende lange tijd niet gestookt wordt. ’s Zomers kunt u

dit voorkomen door de schoorsteenklep een beetje open te laten, wanneer de wo ning lange tijd onbewoo nd is. Dan kan het vocht niet condenseren in de schoorsteen.

Ook omgevingsfactoren kunnen leiden tot een slechte trek. Wanneer de sch oorsteen slecht trekt b ij een bepaalde wind richting, dan ligt de schuld niet bij de schoorsteen of de kachel. De schuldige kan een boom zijn die vlakbij het huis staat, dichte bebossing, een hoge heuvel e n soms zelfs de vorm van het dak . Tre kprobleem kunnen soms worden opgelost door bomen te kappen, de schoorsteen hoger te maken of het g ebruik van de kachel te bep erken wanneer de wind in de verkeerde hoek zit.

Bij gebrui k van meer dan één haardkach el tegelijkertijd, moet vo or voldoende ventilatie worden gezorgd.

WANNEER DE KACHEL NIET TREKT OF ROOKOVERLAST GEEFT TIJDENS GEBRUIK

• Zet de airconditioning, de afzuigkap en de centrale stofzuigin-

stallatie uit.

• Controleer of de schoorsteenklep open staat.

• Open de buitendeur of een raam.

• Zet de kacheldeur op een kier.

• Controleer of de luchtspleten in de panelen open zijn en of de

luchttoevoeropeningen voor de hout-/pelletregelaar open zijn.

•

Controleer of ook buitenshuis de toevoeropeningen voor de verbranding slucht open zijn, indien d e verbrandingslucht v an buiten wordt aangevoerd.

•

Wanneer de maatregelen niet tot resultaat leiden, neem dan contact op met de schoorsteenveger of met een gevolmachtigde

• Tulikivi vertegenwoordiger.

IN GEVAL VAN SCHOORSTEENBRAND

• Sluit de luchtregeling.

• Houd de kacheldeur gesloten.

• Neem beslist contact op met de plaatselijke brandweer.

• Probeer niet het vuur met water te blussen.

• Na een schoorsteenbrand moet de schoorsteenveger zowel de

kachel als de s choorsteen controleren, vo ordat u weer kunt stoken.

Page 24

1. 2.

Per il montaggio, l’uso, la rimozione della fuliggine e il combustibile da impiegare bisogna sempre rispettare le disposizioni nazionali, regionali e locali.

Fate attenzione quando usate la stufa. Non dovete chiudere troppo presto la valvola della canna fumaria ne’ le leve di regolazione del tiraggio, in quanto potrebbe formarsi il pericoloso monossido di carbonio.

Messa in opera

ASCIUGATURA DELLA STUFA

Dopo il montaggio della stufa, lasciarla asciugare per 3-4 giorni a temperatura ambiente (+ 20 C°), tenendo aperti lo sportello del focolare, quello per la manutenzione, il regolatore dell’aria e la valvola della canna fumaria (se installata).

COLLAUDO DELLA STUFA

Ad asciugatura avvenuta, la fase di collaudo dura 3-4 giorni. Il primo giorno, riscaldare la stufa con un quarto del carico (circa 1 kg) di legna secca (figura 1). Lasciar bruciare il carico fino alla fine e, in seguito, lasciare che la stufa si raffreddi. Il giorno successivo, riscaldare la stufa con mezzo carico (circa 2 kg) e lasciarla raffreddare di nuovo. Il terzo giorno, riscaldare a pieno carico (circa 4 kg, immagine 4) e lasciare che la stufa si raffreddi nuovamente. Ora la stufa e collaudata.

COMBUSTIBILE

Come combus tibile per la stufa sono ad atti tutti i tipi di legna, t ronchetti e pellet a base legnosa. Utilizzare soltanto legna secca (li-

vello di umidita relativa inferiore al 20%). Portare in casa la legna da ardere già il giorno prima, in modo che sia a temperatura ambiente, per permettere che si riscaldi e che la sua superficie faccia in tempo ad asciugarsi. Usare dei ceppi di legna del diametro di 4-10 cm. La lunghezza raccomandata e di 25-33 cm. Spaccare sempre i ceppi rotondi. La stufa no n deve essere usata per brucia-

re spazzatura o immondizie. Non usare combustibili liquidi, nemmeno per accenderla!

QUANTITÀ’ DI LEGNA

La quantità ma ssima di legna da brucia re nella stufa per ogni ri scaldamento e di circa 1 kg per 100 kg di ma ssa della stufa. Quin di, per esempio, in un a stufa del peso di 1300 kg si può al massimo b ruciare 13 kg di legna per ogni riscaldamento. Nella tabella sulla pagina posteriore delle istruzioni d’uso, sono riportate le quantità massime di legna da ardere, nonché le quantità da aggiungere in base al modello di stufa. Se la vostra stufa è un modello speciale, usate le quantità di legna in base a quanto sopra descritto.

Riscaldamento giornaliero

CONTROLLO DELL A GRIGLIA E DELLA CASSETTA PER LE CENERI

Prima dell’accensi one, controllare che la grigl ia sia pulita (figura 1) e che la cassetta per le ceneri non sia piena. Per svuotare la cassetta, aprire lo sportello per la manutenzione, estrarre con cautela la cassetta (figura 2) e coprirla con l’apposito cop erchio. Dopo averla svuotata, contro llare che la cassetta sia stata r imessa a posto correttamente. Durante il riscaldamento, la cassetta per le cene ri non deve essere rimossa. Per motivi di sicurezza, eliminare la cenere

solo quando essa si è completamente raffreddata. La cenere del legno, estremamente pulita, può essere usata come fertilizzante per le piante da giardino.

VERIFICA DELL’ARIA COMBURENTE

Aprire la valvola della canna fumaria (se installata) e accertarsi che vi sia un afflusso d’aria sufficiente per la combustione. Controllare che i condotti dell’aria siano liberi e che davanti a essi non ci siano oggetti che ostacolano l’afflusso della stessa, oppure altre ostruzioni (per esempio, neve, sporcizia, oppure nel caso in cui l’aria per la combustione sia canalizzata direttamente dall’esterno). Se necessario, spegnere la cappa della cucina e il sistema di condizionamento dell’aria della casa per evitare il reflusso dei gas di combustione dell a stufa. Le aperture pe r l’afflusso dell’aria di comb ustione si trovano sotto lo spo rtello per la manutenzion e, tranne nei modelli in cui l’aria è canalizzata direttamente dall’esterno sotto la stufa. Nella fase iniziale del riscaldamento, aprire totalmente la valvola della canna fumaria (figura 3) e portare la valvola di regolazione dell’aria comburente in posizione di combustione (figura 4) per 5- 10 minuti prima dell’accensione.

VERIFICA DEL TIRAGGIO

Prima dell’accensione del focolare, controllare che il tiraggio della canna fumaria sia adeguato. Accartocciare a palla della carta di giornale, collocarla sulla griglia, accenderla e chiudere lo sportello (figura 5). Se la fiamma è chiara e rivolta verso l’alto, il tiraggio della canna fumaria è sufficiente. Se le condizioni del tiraggio non sono buone, si p uò soffiare dell’aria cal da nella canna fumar ia (stufa a collegamento inferiore) con un phon per capelli o bruciando del-

Page 25

1. 5.4.

ITA

la carta di giornale dallo sportello di pulizia del camino o dal tappo di pulizia della stufa.

Nei modelli forniti di valvola di accensione, il tiraggio può essere migliorato tenendo aperta la valvola di accensione diretta per tutta la durata dell’accensione. Nel caso il tiraggio fosse insufficiente durante l’accensione, lasciare la valvola di accensione aperta per 5-10 minuti, quindi, richiuderla. La dilatazione dei tempi di apertura della valvo la di accensione può provocare l’ innalzamento di temperatura della canna fumaria, fino a surriscaldarla e a danneggiarla, oltre che pericoli di incendio. Nelle stufe con focolare a vortice, le aperture per la rimozione della fuliggine sono 3 e si trovano dietro la cassetta per le ceneri.

ACCENSIONE

La quantità massima di legna da bruciare nella stufa per ogni ciclo di riscaldamento è di circa 0,8 kg per 100 kg di massa della stufa. Per l’accensione prendere circa 1/5 dei ceppi di legna destinati alla prima cari ca, spaccarli in pezzi piccoli con un d iametro di circa 1- 2 cm. Posare poi i r imanenti ceppi in manier a incrociata ma distanziati sulla griglia. Posare infine un accendifuoco sulla catasta e coprirlo con piccoli pezzi di legna (figura 6).

Accendere il fuoco e chiudere la porta Nei modelli forniti di valvola di accensione, la ventilazione primaria può essere migliorata tenendo aperta la valvola di ventilazione diretta per tutta la durata dell’accensione. In caso di ventilazione insufficiente, durante l’accensione lasciare la valvola di accensione aperta per 5-10 minuti, quindi, richiuderla. La dilatazione dei tem-

pi di apertura della valvola di accensione può provocare l’innalzamento di temperatura della canna fumaria, fino a surriscaldarla e a danneggiarla, oltre che pericoli di incendio.

Nelle stufe con a ttacco inferiore, in caso di un tir aggio insufficie nte, è possibile acce lerare la combustione du rante l’accensione, tenendo aperta la leva collocata sulla cassetta delle ceneri per 5-10 minuti. In tal modo la cassetta di pulizia della cenere rimane socchiusa lasciando passare ulteriore aria nel focolare. Per garantire una combustione pulita, la leva deve essere utilizzata soltanto al momento dell’accensione.

AGGIUNTA DELLA LEGNA

Aggiungere della legna una volta che il carico precedente si sarà quasi trasformato in brace e resteranno solo piccole fiamme, ma chiaramen te visibili. Nell’aggiunta po rre due ceppi sul fondo del focolare perpendicolarmente allo sportello e il resto a fascio stretto sopra di ques ti. Non far rotolare la legna sulla parete posteriore del focolare. Non caricare il focolare oltre l’altezza dell’apertura per l’aria tra pannelli del focolare (figura 7). Durante un ciclo di riscaldamento normale si raccomanda di aggiungere legna 3 - 4 volte, fino a quando la quantità indicata sarà consumata. Per assicurare una combustione pulita, tenere chiuso lo sportello del focolare durante l’uso.

FINE DEL RISCALDAMENTO

Quando l’ultimo carico si sarà trasformato in brace, portare la valvola di controllo de lla griglia sulla posizion e corrispondente alla fas e di braci (figura 8). Quindi, con un adeguato utensile raggruppa-

re sulla griglia la brace rimasta ai lati del focolare (figura 9). In tal modo la brace brucerà adeguatamente. Rigirare la brace un paio di volte, finché non si sarà consumata completamente. Quindi, chiudere il regolatore dell’aria (figura 10). Infine, chiudere la valvola della canna fumaria, se presente (figura 11).

Attenzione! Il monossido di carbonio e un gas inodore, insapore, incolore e velenoso. Fate quindi molta attenzione!

Durante e dopo la fase di riscaldamento, alcune parti della stufa come, ad esempio le maniglie, i bordi dello sportello e i componenti interni del focolare possono risultare bollenti. Anche il vetro dello sportello può divenire molto caldo durante il riscaldamento, per

Posizioni per la regolazione dell’aria di combustione nel focolare a vortice Tulikivi

Fase di riscaldamento Posizione del regolatore dell’aria (il regolatore è situato nello sportello per la manutenzione)

Fase di combustione Posizione +

Brace Posizione l

Brace spenta Posizione -

Page 26

cui è consigliabile indicare ai bambini quali siano le superfici calde del camino a cui fare attenzione. Dovuto alla struttura della superficie, la stufa manterrà la temperatura massima per un lasso di tempo che va da mezz’ora a due ore dopo la combustione dell’ultimo carico. Per evitare il surriscaldamento è necessario osservare queste istruzioni d’uso.

Non tenere oggetti di materia infiammabile sopra la stufa, sui suoi ripiani e nemmeno nelle immediate vicinanze.

Pulizia e manutenzione

PRIMA DEL RISCALDAMENTO

Prima di ogni riscaldamento, pulire la griglia, il suo supporto e, le aperture per la regolazione dell’aria che si trovano tra i pannelli del focolare, dove si accumulano spesso le ceneri. Controllare che la cassetta per le ceneri non sia piena e svuotarla prima che la quantità di cenere all’interno della stessa superi il bordo inferiore del segno di livello massimo.

Durante lo svuotamento della cassetta per le ceneri, è bene eliminare allo stesso tempo l’eventuale cenere sparsa che potrebbe insinuarsi nell’alloggiamento della cassetta stessa.

Se si usa l’aspirap olvere, si consiglia di utilizzare un ap posito accessorio per l’aspir azione delle ceneri. Per motivi di sicurezza, eseguire la manutenzione soltanto quando la stufa e la cenere si saranno completamente raffreddate.

PULIZIA DELLA SUPERFICIE IN PIETRA OLLARE

Pulire la stufa sempre quando essa è fredda. Durante la pulizia ordinaria, le su perfici della stu fa possono essere lavate con un detergente per stoviglie molto diluito. Per eliminare le macchie difficili, strofinare con un panno umido e con un detergente per stoviglie non diluito. La sciar agire il detersivo e poi sciacquare e asciugare la pietra con cura. Le macchie di grasso più tenaci e le tr acce di stearina possono essere eliminate con il detergente speciale per pietra ollare Tulikivi Cleaning Agent 4 da poter ordinare presso un rivenditore autorizzato Tulikivi. Osservare le istruzioni d’uso riportate sulla confezione. Esse possono essere eliminate anche con uno spray pulente per freni e frizioni, in vendita presso i rivenditori di accessori per auto e presso i distributori di benzina.

Per pulire la superficie rigata utilizzate una spazzola morbida in metallo.

Le macchie più tenaci possono essere rimosse dalla superficie liscia con carta abrasiva, grana 400. Non strofinare la superficie ri-

gata con carta abrasiva. La carta abrasiva aiuta anche a rimuovere

piccole abrasioni. Levigare delicatamente la pietra ollare. È possibile eliminare i segni della levigatura strofinando la superficie della pietra fino ai giunti successivi. Rimuovere subito dalla superficie la polvere di abrasione con un panno umido.

PULIZIA DELLA SUPERFICIE TULIKIVI COLOR

Tulikivi Color è una pittura per la pietra ollare e per la superficie Tulikivi Figure (stufe Aalto e Kide). Pulire la stufa sempre a freddo.

Durante la pulizia quotidiana, pulire la superficie con l‘aspirapolvere o rimuovere la polvere con un panno umido. Pulire la superficie della stufa co n un detersivo per piatti dilui to. Fare attenzione a no n frizionare troppo la vernice. Uniformare con una spugna le tracce residue sull‘ intera superficie i n pietra, al fine di rimuove re eventuali sfumature di colore non desiderate, in particolare sulla superficie Tulikivi Color Da rk. È possibile rimuovere dalla superf icie chiara Tulikivi Color eventuali nuove macchie di grasso con il detergente per pietra ollare Tulikivi Care Cleaning Agent. Leggere le istruzioni d‘uso ripor tate sulla confezione. Si consigli a di non pulire la superf icie Tulikivi Color Da rk con il detergente Tulikivi Care Clea ning Agent. Le macchie più tenaci di grasso richiedono una pulizia più accurata se non un nuovo trattamento. Potete trovare le istruzioni d’uso nel kit di Tulikivi Color.

PULIZIA DEL VETRO E DELL A CORNICE DELLO SPORTELLO

Gli spor telli delle stufe Tulikivi sono pro gettati in modo che il fl usso d’aria mantenga pulito il vetro dall’interno. Se il vetro viene sporcato dalla fuliggine, si consiglia di eliminarla appena il focolare si sia raffreddato. La cenere è un detergente ecologico e sempre a portata di mano. Con un pezzo di car ta umida o un panno, prelevare u n po’ di cenere fine dalla cassetta per le ceneri e strofinare leggermente il vetro dello spor tello. Pulire in seguito il vetro con de lla carta casa umid a o un panno ed, i nfine, asciugare accura tamente (figura 12). L a cornice dello spor tello può essere lavata con un de tergente per stoviglie molto diluito. Non usare detergenti a base di solventi.

Page 27

10. 12.8.

11.

ITA

Il produttore non risponde delle modifiche o delle aggiunte alla struttura della stufa che siano state apportate senza autorizzazione né approvazione. È permesso soltanto l’uso di accessori e ricambi autorizzati dal produttore e correttamente utilizzati.

ELIMINAZIONE DELLA FULIGGINE E PULIZIA DEL FOCOLARE

La fuliggine della stufa deve essere eliminata regolarmente una volta all’anno. Per la ri mozione della fuliggine, ri spettare sempre le disposizioni nazionali, regionali e locali. Durante la pulizia, evitare che la fuliggin e si diffonda nella stufa e n ell’ambiente circostante. Aprire con cautela le aperture per la rimozione della fuliggine per non danneggiarne le guarnizioni. Dopo aver eliminato la fuliggine, controllare che le aperture per la rimozione siano ben chiuse e la cassetta per le cen eri al suo posto. Una volta all’ann o togliere i pannelli interni della s tufa con focolare a vortice e rimu overe le ceneri accumulate tra il supp orto della griglia e le pa reti del focolare. Durante la pulizia, la stufa d ovrà essere completamen te fredda. È consigliabile affidarsi ad un professionista per la pulizia dei canali dei fumi, del focolare e della canna fumaria.

Come comportarsi in caso di malfunzionamento

Il sistema di cond izionamento della casa, se reg olato in modo errato, potrebbe provocare problemi di tiraggio, in particolare se si tratta di un sistema automatico di pura espulsione. Un eccessivo tiraggio della cappa posta sopra i fornelli produce una depressione che impedisce un efficiente tiraggio del focolare.

La bassa pressione, l’umidità od un forte vento possono provocare nella canna fumaria un blocco d’aria dannoso per il tiraggio. In caso di bassa pressione, il tiraggio è peggiore rispetto a quando vi è un tempo atmosferico normale o freddo.

Quando la stufa non viene riscaldata per un lungo periodo, è facile che si raccolga dell’umidità nella canna fumaria. La soluzione consigliabile è quella di lasciare la valvola della canna fumaria leggermente aper ta (s e esistente) e anche la valvola della stu fa durante il periodo es tivo quando la stufa non è utilizzata. In tal modo si evita la produzione di condensa di umidità nella canna fumaria. Nel caso in cui nella st ufa vi sia un tiraggio insuf ficiente, la causa può non risiedere nella canna fumaria o nel camino ma potrebbe risiedere in fattori esterni. La presenza d i alberi, colline e pendii, un fitto bosco o anche la struttura del tetto, potrebbero ostacolare il movimento dell’aria. Una soluzione potrebbe essere quella di aumentare l’altezza della canna fumaria (comignolo antivento), oppure limitare l’uso della stufa quando il vento è particolarmente forte. Se fosse possibile si potrebbe abbattere l’albero che frena l’evacuazione dell’aria. Se si utilizzano più stufe contemporaneamente, assicura rsi che ci sia sufficiente ar ia comburente disponibil e.

SE NON C’E’ TIRAGGIO O SE ESCE DEL FUMO DURANTE IL RISCALDAMENTO

• Spegnere il condizionatore d’aria o gli aspiratori (se presenti).

• Controllare che la valvo la della canna fumaria si a aperta (se pre-

sen te).

• Aprire la porta esterna, oppure, una finestra dell’appartamento.

• Aprire lo sportello della camera di combustione.

• Controllare che i condotti dell’aria dietro i pannelli siano liberi.

• Controllare che il condotto dell’aria comburente in entrata (im-

messa dall’esterno) sia libero anche all’esterno della casa.

• Se necessario, contattare uno spazzacamino professionista o il rivenditore autorizzato Tulikivi.

IN CASO DI INCENDIO NELLA CANNA FUMARIA

• Chiudere la valvola della canna fumaria (se presente).

• Tenere chiuso lo sportello del focolare.

• Contattare immediatamente i vigili del fuoco del luogo.

• Non cercare di spegnere il fuoco con l’acqua.

•

Dopo l’incendio, prima di utilizzare nuovamente la stufa è necessario che l’esperto controlli le condizioni della stufa e della canna fumaria.

Page 28

1. 2.

L’installation du poêle-cheminée, son utilisation, le ramonage et le combustible utilisé doivent toujours respecter les règlements régionaux et locaux.

Faites preuve de précaution en utilisant votre poêle-cheminée : ne refermez pas le clapet du conduit et les arrivées d’air trop tôt, car il risquerait alors de se former du monoxyde de carbone, un gaz dangereux !

Mise en service

SÉCHAGE DU POÊLE-CHEMINÉE

Après l’in stallation, prévoyez 3 à 4 jours pour l e séchage du poêlecheminée à température ambiante (+ 20 °C), avec la porte de la cheminée, l’arrivée d’air et le clapet du conduit (si équipé) ouverts.

RODAGE DU POÊLE-CHEMINÉE

Après le séchage, la phase de rodage prendra entre 3 et 4 jours. Le premier jour, chauffez le poêle-cheminée avec le quart d’une charge norma le (soit env. 1 kg) de bois sec. Laissez le bo is se consumer entièrement et laissez le poêle-cheminée se refroidir. Le jour suivant, chauffez le poêle-cheminée avec une bonne moitié de charge normale (soit env. 2 kg) et laissez de nouveau le poêlecheminée s e refroidir. Le troisième jour, faites brûler dans l e poêlecheminée une charge entière, env. 4 kg, et laissez-le de nouveau

se refroidir. Vous aurez ainsi effectué le rodage de votre poêlecheminée.

COMBUSTIBLE

Toutes les essences de bois se prêtent à la combustion dans un poêle-cheminée, de même que les granulés à base de bois. N’utilisez que du bois sec (humidité inférieure à 20 %). Faites rentrer le bois appelé à être brûlé le jour précédent, pour l’amener à température ambiante et pour que sa surface ait le temps de sécher. Utilisez des bûchettes d’un diamètre d’environ 4 à 10 cm. La longueur recomma ndée varie de 25 à 33 cm, dans les four s de cuisson selon la profondeur du foyer. Fendez toujours les bûches rondes.

Les poêles ne sont pas conçus pour l’incinération des ordures ou des déchets. N’utilisez jamais de combustibles liquides, même pour allumer le feu !

QUANTITÉ DE BOIS

La quantité maximale de bois pouvant être brûlée par opération de chauffage est d’environ 1 kg par tranche de 100 kg de masse du poêle-cheminée. Dans un poêle-cheminée pesant 1300 kg, on pourra don c brûler 13 kg de bois maximum par opé ration de chauffage. Les quantités de bois et la taille des charges recommandées pour les différents modèles figurent dans le tableau au dos de ce mode d’emploi. Si votre poêle-cheminée est un modèle spécial, calculez les quantités de bois conformément aux consignes susmentionnées.

Chauage quotidien

INSPECTION DE LA GRILLE ET DU CENDRIER

Avant d’allumer le feu, vérifiez que la grille est propre (figure 1) et que le cendrier n’est pas plein. Pour vider le cendrier, ouvrez la trappe d’accès, retirez-le avec précaution (figure 2) et refermez son couvercle. Une fois les cendres vidées, assurez-vous que le cendrier est bien en place. Le cendrier doit toujours être à sa place durant le chauffage. Pour des raisons de sécurité, ne manipulez les cendres que lor squ’elles sont refroidies. L a cendre de bois est écologique et peut s’utiliser pour les plantes de jardin.

VÉRIFICATION DES ARRIVÉES D’AIR

Ouvrez le clap et du conduit (si installé) et vérifi ez que l’arrivée d’air frais est suffisante. Vérifiez que les canalisations d’air sont dégagées et qu’il n’y a pas d’objets ou autres (p. ex. de la neige ou des saletés, si la prise d’air frais est reliée directement à l’air extérieur) devant celles-c i. Éteignez si besoin est la hotte asp irante de la cuisine et la ventilation mécanique. Les arrivées d’air du poêle-cheminée se trouvent da ns la partie inférieure d e la trappe d’accès, sauf si la prise d’air a été reliée directement à l’air extérieur sous le poêle..

Au début du chauffage, ouvrez le clapet du conduit (si équipé, fi-

gure 3) et mettez le régla ge de l’air en position combusti on (figure

4) 5 à 10 minutes avant l’allumage.

Page 29

1. 5.4.

FRA

Positions de réglage de l’air de combustion, foyer à tourbillon Tulikivi

Phase de la Position du réglage de l’air combustion (réglage sur la trappe d’accès)

Combustion Position +

Braises incandescentes Position l

Braises éteintes Position -

VÉRIFICATION DU TIRAGE

Avant d’allumer le feu, vérifiez toujo urs le tirage du conduit. Froissez légèrement un morceau de papier en boule, placez-le sur la grille, allu mez et refermez la porte (figure 5). Si la fl amme est vive et à la verticale, le tirage du conduit est suffisant. Si le tirage est mauvais, insufflez de l’air chaud dans le conduit de fumée à l’aide p. ex. d’un sèche-cheveux par la trappe de ramonage du conduit. Dans les poêles-cheminées disposant du foyer à tourbillon, les 3 trappes de ramonage se trouvent derrière le cendrier.

ALLUMAGE

Lorsque vous allumez le feu, prenez environ un cinquième des bûchettes de la première charge et faites-en du petit bois d’environ 1 à 2 cm de diamètre en les fendant. Disposez les bûch ettes sur la grille en les c roisant pour laisser pa sser l’air. Disposez enfin du petit bois d’allumag e transversalement su r les bûchettes précéden tes et un allume-feu so us celles-ci (figure 6). Allumez et fe rmez la porte.

Dans les modèles équipés d’un clapet d’allumage (modèles à raccord par le haut), le tirage initial peut être amélioré en ouvrant le clapet de tirage direct le temps de la phase d’allumage. Lorsque le tirage est m édiocre, ne laissez le clapet d ’allumage ouve rt que 5 à 10 minutes et refermez-le ensuite. Si vo us le laissez ouvert pendant une période prolongée lorsque vous faites du feu, le conduit est susceptibl e de surchauffer et de s’endommag er; il pourra aussi y avoir un risque d’incendie.

RAJOUT DE BOIS

Ne rajoutez une charge de bois que lorsque la charge précédente s’est pratiquement consumée en braises et qu’il ne subsiste que de petites fla mmes, toutefois nettement visi bles. Disposez les bûchettes sur la gr ille en les croisant, mais s ans qu’elles ne soient trop proches de la p orte. Ne remplissez pas le foyer a u dessus du niveau délimité par l’arrivée d’air des panneaux du foyer (modèles Tulikivi à foyer à tourbillon, figure 7). 3 ou 4 rajouts de bois sont recommandés pour un chauffage normal. Pour garantir une combustion propre, laissez la porte du foyer fermée durant l’utilisation.

Pour les modè les avec un raccordement vers le ba s, dans le cas d’un mauvais tirage lors de l’allumage, il faut ouvrir légèrement la tirette fixée sur le cendrier, pour augmenter l’arrivée d’air dans le foyer. Afin d’obtenir une combustion propre, cette tirette ne doit être en position ouverte que lors de ll’allumage.

ARRÊT DU CHAUFFAGE

Lorsque la dernière charge s’est consumée en braises, tirez la manette de réglage de l’air en position de combustion des braises (figure 8) et regroupez les braises sur la grille à l’aide d’un accessoire adapté (figure 9). Regroupez les braises jusqu’à ce qu’elles se soient entièrement consumées (figure 10). Repoussez ensuite la manette de réglage de l’air en position fermée. Enfin, refermez le clapet du conduit (si installé) (figure 11).

N’oubliez pas que le monoxyde de carbone est un gaz inodore et toxique sans gout et incolore, soyez donc prudent!

Durant le chauffage et longtemps encore après, les surfaces, comme la poignée, le cadre de la porte et les parties internes du poêle-cheminée risquent d’être brûlantes. En particulier, la vitre de la porte at te int durant le chauffag e une température extrêmement élevée ; il conviendra donc d’apprendre aux enfants à faire attention aux su rfaces brûlantes du poêle-cheminée. Les sur faces du poêle-cheminée atteindront leur température maximale 2 à 3 heures après l’arrêt du chauffage. C’est pourquoi il conviendra de suivre ce mode d’emploi pour éviter toute surchauffe. Ne conservez pas des objet s réalisés en matériaux inf lammables sur le poê lecheminée, sur les tablettes ou à proximité immédiate du poêle.

Page 30

Nettoyage et entretien

AVANT LE CH AUFFAGE

Avant chaque opération de chauffage, nettoyez la grille et l’entonnoir pour la g rille ainsi que les cendre s accumulées dans les a rrivées d’air d’allumage situées entre les plaques des parois du foyer et l’entonnoir. Vérifiez que le cen drier n’est pas plein et videz-le ava nt que les cendre s ne dépassent le rebord inféri eur de la marque dans le boîtier. Lorsque vous videz le cendrier, nettoyez s’il y a lieu les cendres épars es accumulées au fond. Po ur des raisons de sécuri té, ne manipulez les cendres que lorsqu’elles sont refroidies.

Si vous utilisez un aspirateur, procurez-vous impérativement l’accessoire optionnel prévu à cet effet. Pour des raisons de sécurité, ne procédez au nettoyage qu’après le refroidissement complet du poêle-cheminée et des cendres.

NETTOYAGE DES SURFACES EN STÉATITE

Nettoyez toujours le poêle-cheminée lorsqu’il s’est refroidi. Lors du nettoyage régu lier, essuyez la surfa ce du poêle- cheminée avec un chiffon im bibé d’eau contenant une petite quan tité de liquide vaisselle. Les taches partiront en frottant avec du liquide vaisselle pur. Laissez le détergent agir un instant, rincez et séchez soigneusement la surf ace de la pierre. Les taches de gr as coriaces et la stéarine sur les surfaces en stéatite lisses partiront avec le détergent Tulikivi Cleaning Agent 4 pour stéatite, qu’il est possible de commander auprès de Tulikivi. Suivez les consignes figurant sur l’em-

ballage. L a graisse et la stéarine par tent également avec les spray s pour le nettoya ge des freins et des embra yages se vendant dans les stations-service et les magasins de pièces automobiles.

La meilleure façon de nettoyer les surfaces rainurées es t avec une brosse métallique souple.

Il est possib le d’éliminer les taches s ur les surfaces en stéatite lis ses avec du papier de verre de grain 400. N’utilisez pas de papier de

verre sur une surface rainurée.

Le papier de verre permettra également d’effacer les petites éraflures. Poncez la surface de la stéatite avec précaution. Les traces de ponçage seront moins visibles en ponçant jusqu’aux joints suivants. Essuyez avec un chiffon humide pour enlever la poussière de ponçage sur la surface du poêle-cheminée.

NETTOYAGE DE LA SURFACE TULIKIVI COLOR

Le rêvetement Tulikivi Color est utilisé pour la surface en stéatite des poêle s-cheminées Tulikivi et pour l a surface Tulikivi Figure (par ex. poêles-cheminées Aalto et Kide). Toujours nettoyer le poêlecheminée l orsqu’il est froid. Lor s du nettoyage régulier, passer l’aspirateur sur la surface et essuyer la poussière avec un chiffon humide. Si nécessaire, nettoyer la surface du poêle-cheminée avec du liquide vaisselle dilué. Ne pas frotter fortement le revêtement. Lisser les traces de frottement avec une éponge sur toute la longueur de la pie rre pour effacer les éventu elles différences de tei nte,

en particulier sur une surface Tulikivi Color Gris foncé. Les taches de gras récentes sur u ne surface Tulikivi Color cla ire partiront avec le détergent Tulikivi Care Cleaning Agent pour stéatite. Suivre les consignes figurant sur l’emballage. Noter que la surface Tulikivi Color Foncé ne doit pas être nettoyée avec le détergent Tulikivi Care Cleaning Agent. Les taches de graisse coriaces nécessiteront un nettoyage et un r agréage. Trouver les inst ructions pour le rêve-

ment Tulikivi Color dans l’emballage de Tulikivi Color kit.

NETTOYAGE DU CADRE ET DE L A VITRE DE LA PORTE

Les portes des poêles-cheminées Tulikivi ont été conçues de manière à ce que le flux d’air rince la vitre par l’intérieur et la garde limpide. Si toutefois la vitre venait à s’encrasser de suie, il faudra la nettoyer dès que le poêle-cheminée se sera refroidi.

La cendre constitue un détergent écologique et que vous aurez toujours sous la main. Prenez un papier essuie-tout humidifié, imprégnez-le de cendres f ines prélevées dans le cendrier et utilisezle pour frotter en douceur la vitre encrassée. Après cela, nettoyez la vitre avec du papier essuie-tout humide et séchez-la soigneusement (figure 12).

Vous pouvez utiliser du produit vaisselle dilué pour nettoyer le cadre de la porte. N’utilisez pas de détergent à base de solvants.

Le fabricant ne saurait être tenu responsable des modifications ou additions effectuées sur les structures du poêle-cheminée sans autorisation et approbation. Seuls les éléments optionnels et de

Page 31

10. 12.8.

11.

FRA

rechange approuvés par le fabricant et installés de manière adéquate seront autorisés.

RAMONAGE PÉRIODIQUE

Le poêle-cheminée doit être ramoné régulièrement, au moins une fois par an. Le ramonage doit toujours s’effectuer en respectant les règlements nationaux, régionaux et locaux. Protégez le poêle et son environnement des saletés lors du ramonage. Prenez garde en ouvrant les trappes de ramonage de ne pas endommager leurs joints d’étanchéité. Après le ramonage, assurez-vous que les trappes de ramonage et le cendrier sont bien en place. Refermez la porte du foyer.

Une fois par an, retirez les panneaux des parois (sur les modèles disposant du foyer à tourbillon) et aspirez s’il y a lieu les cendres éparses accumulées entre les parois du foyer et l’entonnoir pour la grille. Le poêle-cheminée doit être impérativement froid lors du nettoyage. Nous conseillons de demander au ramoneur qu’il nettoie aussi le foyer lors du ramonage.

Procédure dans les situations anormales

Les systèmes de ventilation mécanique sont susceptibles d’entraîner des problèmes de tirage s’ils sont mal réglés, surtout lorsqu’il s’agit uniquem ent d’une extraction m écanique. Une hotte asp irante puissante peut également entraîner une dépression préjudiciable au bon tirage du poêle-cheminée.

Les dépressions, l’humidité ou les vents forts sont susceptibles de former un bouchon d’air préjudiciable au tirage du conduit. Le tirage sera toujours p lus mauvais lorsqu’ il y a une dépression que par b eau temps ou lorsqu’il fait très froid l’hiver.

De l’humidité aura tendance à s’accumuler dans le conduit si le poêle-cheminée n’est pas utilisé pendant une période prolongée. L’été, vous pourrez résoudre ce problème en laissant le clapet du conduit légèrement ouvert lorsque l’habitation reste longtemps inoccupée. Ceci évitera la formation de condensation dans le conduit. Un mauvais tirage peut aussi être dû à l’environnement de la maison. Si le poê le-cheminée ne tire pas cor rectement lorsque le vent souffle dans une certaine direction, ni le conduit, ni le poêle-cheminée ne sont en cause. Il peut s’agir d’un arbre à proximité de la maison, d’une fo rêt très dense, d’une colline ou d’un e pente, parfois même de la forme du toit. Dans ce cas, la solution peut consister à abattre des arbres, à rehausser la cheminée ou à éviter d’utiliser le poêle-cheminée lorsque le vent est défavorable.

LORSQUE LE POÊLE-CHEMINÉE NE TIRE PAS OU FUME DURANT L’UTILISATION

•

Éteignez la climati sation, la hotte de la cuisine e t l’aspirateur central.

• Vérifiez que le clapet du conduit est ouvert.

• Ouvrez la porte extérieure ou une fenêtre.

• Entrouvrez la porte de la cheminée.

• Vérifiez que les espaces d’aération des panneaux sont ouverts

et que les bouches de prise d’air devant le spoiler pour le bois/ les pellets sont ouvertes.

• Vérifiez que les bouches d’arrivée de l’air frais sont également ouvertes à l’extérieur de la maison, si l’air frais est conduit depuis l’extérieur.

Si ces mesures sont sans effet, contactez le représentant Tulikivi agréé.

EN CAS DE FEU DANS LE CONDUIT DE FUMÉE

• Fermez le réglage de l’air.

• Laissez la porte du poêle fermée.

•

Contactez impérativement les autorités locales en matière de sécurité-incendie, même si le feu dans le conduit s’est éteint.

• N’essayez pas d’éteindre le feu avec de l’eau.

• Après le feu, le ramon eur devra inspecter à la fois le p oêle-che-

minée et le conduit avant le chauffage suivant.

Page 32

1. 2.

При монтаже, эксплуа тации каминн ой печи, прочис тке ее от сажи и относительно используемого топлива необходимо выполнять требования национа льного, регионального и местного законодательства.

Соблюдайте осторожность при эксплуатации печи. В связи с опасностью образования ядовитого угарного га за не закрывайте преждевре менно дымовую заслонку и воздухозаборные отверстия!

Введение в эксплуатацию

ПРОСУ ШКА ПЕЧИ

По сле м онт аж а кам инн ую пе чь необ ходи мо ос тави ть на п рос ушку в те чение 3- 4 дней при ко мнатной темп ератур е (+20 o С) при откр ытых топке, зол ьниковых дверцах , регул яторе под ачи воздух а и дымовой зас лонке (если и меется в на личии).

ВВЕДЕН ИЕ ПЕЧИ В ЭКСПЛУАТАЦИЮ

Посл е просу шки печи наст упает с тадия введени я в эксплуа тацию, кото рая длит ся 3-4 дн я. В первый де нь печь разогре вается с че тве рти за кла дки ( окол о 1 кг) су хи х дров . Дров а дол жны пр огореть до конца, а пе чь остыть. На следующий день печь рас таплива ется у же полов иной зак ладки (около 2 кг), и вновь необходимо дать п ечи осты ть. На трети й день в печи с жигаетс я одна полна я закладк а (около 4 кг) и на этот раз нео бходимо дать печ и остыть. В такой после довательности выполняется введение печи в экспл уатацию.

ТОПЛИВО

Для сж игания в печи по дходят все типы древ есины и пелле ты на древесной основе. Используйте только сухие дрова (относитель-

ная вла жность менее 20 %). Нака нуне растопк и п оместите др ова в по мещ ение с комн атн ой тем пер ат уро й, за эт о вре мя пр ова п рогреются, и в ысохнет их поверхность. Используйте дрова с диаметром пол ена в 4-10 см. Рекомендуемая д лина – 25-33 см. Всег да разр убайте кру глые полень я вдоль на боле е мелкие.

Печь не пред назначен а для сжигания мус ора и б ытовых отходов. Запрещается использование жидкого топлива, в том числе при рас топке!

КОЛИЧЕСТВ О ДРОВ ДЛЯ РАСТОПКИ

Максималь ное количес тво дров дл я одной расто пки каминн ой пе чи оп ред еля етс я из ра сче та пр ибли зит ель но 1 кг н а 100 к г мас сы печи. Это означ ает, что напри мер, в пе чи весо м 130 0 к г з а од ну раст опку можно сжечь 13 кг дров. Данны е п о ре комендова нному максимальному количест ву дров и объему дополнительных закладок отдельных моделей каминных печей указаны в в таблице на об ороте инс трукц ии. В слу чае если п ечь выпо лнена по инди виду альному зака зу, руковод ствуйте сь в ра счете количес тва дров вышеизложенной инструкцией.

Ежедневная растопка

ПРОВЕРК А СОСТОЯНИЯ КОЛОСНИ КА И ЗОЛЬНИКА

пере д растопк ой убеди тесь в том, чт о колосник чи ст (рис. 1), а зольни к не переп олнен. Для очис тки зольник а откр ойте дверцу (рис. 2) и ост орожно извлек ите золь ный ящик и закр ойте его кры шкой. Пос ле очи стки зо льног о ящика у бедит есь, чт о он правильно установлен на место. Во время топки печи зольник должен на ходитьс я на мес те, а топ очная д верца зак рыта. Из соображе ний безоп асности золу можн о убират ь только п осле того,

как он а полность ю остыла. Чисты й древесны й пепел можно исполь зовать на са довом уч астке.

ПРОВЕРК А ДОСТУП А ВОЗДУХА ГОРЕН ИЯ

От кро йте д ымо вую з адв ижк у (при е е нал ичи и) и уб еди тесь в по ступлении необходимого для горения воздуха. Проверьте проходимость воздушных каналов, на личие перед ними предметов, пр епя тст вую щих п ост уп лени ю воз ду ха, ил и дру гих з асо ров ( наприме р, снег и грязь, в случа е если возду х горения проводит ся непосредственно с улицы). При необходимости отключите вытяжку над плитой и прин удительную в ентиляцию. Воздухозаборны е отверст ия каминной печи рас положены в ниж ней части подд увально й дв ерцы, в случае, ес ли в оздухоза борный кана л не прове ден с улицы под печь.

Перед начало м растоп ки откр ойте зас лонку дымохода (рис.

3) и установите ре гулятор подачи воздуха го рения ( рис. 4) в

по ложе ние « розж иг и го рен ие» за 5 – 10 м ину т до ра сто пки п ечи.

ПРОВЕРК А ТЯГИ

Пе ред р аст опко й печ и все гда п ров еряй те на лич ие тя ги. Д ля этого со мните ку сок бумаг и в непло тный комоч ек. уложи те его на коло снико вую реш етку, п одожги те и зак ройте д верцу (ри с. 5) . Если бумага горит ярким вертикальным пламенем, то тяга в дымоходе достато чная. Ес ли тяга плохая, то можно добитьс я движения воздух а в дымоходе, на правляя струю те плого во здуха в дымоход феном или те плодувны м компрессор ом или же пу тем сжигания небольшого количества бумаги отверстии для прочистки дымо хода от саж и.

В моделях пе чей, снабженных за движкой, тяг у можно улу чшить, открыв з адвижк у прямог о хода н а время стад ии розжи га. При

Page 33

1. 5.4.

плохой тяге за движк у можно держать открытой только в те чение 5 – 10 мину т, после чего за движку необходим о закры ть. В слу чае есл и во вр емя топк и печи задвиж ка нахо дится в открытом положен ии в теч ение бол ее длит ельного времени, температ ура в дымоходе повышаетс я так силь но, что может пр ивести к пер егреву д ымохода и е го повре ждению, ли бо вызва ть пожароопасную ситуацию.

В каминных печах, оснащенных вихревой топкой, прочистные отве рстия (в кол -ве 3) расположены за з ольником.

РОЗЖИГ

Начина я растопку печи, из пригото вленных для пер вой заклад ки полен ьев возьмит е п риблизите льно пятую ча сть и расщепит е н а ме лку ю щеп у толщ иной 1–2 с м. Неп лотно у ложи те др ова к рес тнакр ест на ко лосник. По сле этог о уложите на них по прек подготов ленную щеп у, а п од поленья – т аблетку д ля розжига (рис.

6). Под ожгите дров а и закройт е дверцу.

В мо делях пе чей, сна бженных за движкой прямой тяги (с верхним подк лючением дымох ода), тягу можно улучши ть, открыв эту задвижк у на вр емя ста дии роз жига. При плохой тя ге задв ижку мо жно де ржа ть от кры той т оль ко в теч ени е 5 – 10 мин ут, п осл е чего задв ижку необход имо закрыть. В слу чае, если во время топк и печи за движка нахо дится в открыто м положени и в тече ние более длит ельного вре мени, темпера тура в дымоход е повыш ается так си льн о, что м оже т прив ес ти к пе рег рев у дымо ход а и его п овр еждению, ли бо вызват ь пожароопа сную ситуацию.

В моде лях с ниж ним подк лючен ием к дымо ходу, при пло хих условиях для возникновения тяги горение на с тадии розжига можно ускорить переводом рычага зольника в открытое положение на 5 - 10 ми нут с м оме нта р озж ига в клю чит ель но. Пр и это м золь ник приоткрывается, и в топочную камеру пос тупает дополни-

тельн ое количес тво возду ха. Для о беспечен ия чистого горения рычаг ом зольника с ледует пол ьзовать ся только при розжиге.

ДОПОЛНИТЕЛЬНЫЕ ЗАКЛАДК И ДРОВ

Добав ляйте дрова толь ко после тог о, как пр едыдуща я закла дка прого рела практи чески до углей и видны небо льшие, но хорошо различимые языки пламени. Укладывайте поленья поперек колосни ковой решетк и так, чтоб ы он и не были в непосре дственн ой близи о т топочных д верец. Не зап олняйте топ ку выше гра ницы, обозначенной воздушным о тверстием на топочной панели (Модели печ ей Tulikivi с вихре вой топкой, рис. 7). При нормальной топке рекомендуемое количество дополни тельных зак ладок – 3-4 з акладк и. Для обеспечени я чистого го рения закр ывайте то почны е дверцы сразу после добавлен ия дров и держи те их з акрыт ыми во время топки.

ЗАВЕРШЕНИЕ ТОПКИ

после прогорания последней закладки до стадии углей, переведи те рег улятор п одачи во здуха горен ия в пол ожение «с жигание углей» (рис. 8). После э того сгр ебите у гли кочер гой с кра ев топ ки на кол осни к (рис. 9) . Это об еспе чит бы стро е и эффективное прогорание углей. Поворошите угли еще пару раз, чтобы они полностью прогорели до золы. После этого регулято р под ачи во зду ха м ожно с та вит ь в пол ожен ие «з акр ыто » (рис.

10). В завершение закройте заслонку дымохода (если имеется в нали чии) (рис. 11).

Внима ние! Яд овитый угарный газ не имеет цвета и запах а, поэтому с ледует бы ть особенно о сторожны м.

Во вр емя рас топки и в теч ение дол гого вр емени по сле ее за вершения поверхно сть и внут ренние ча сти печи остают ся обжига юще г орячими. Оч ень сильн о нагрев ается в о время топки сте к-

ло т опочных дверец, поэтому особенно важн о научи ть детей избегать прикосновений к горячим поверхностям печи. За счет конструкции корпуса поверхность печи достигает наиболее высокой температуры через 2 – 3 часа после завершения растопки. Во избежа ние перегрев а печи сле дуйте данно й инстр укции. Не хра ните пред меты из легко в оспламен яющихся ма териалов на кам инной печи, пол ках или в непо средст венной близо сти от ками нной печи.

ЧИСТКА И ОБСЛУЖИВАНИЕ

ПЕРЕД ТОП КО Й

Перед каж дой топкой необходимо чистить колосниковую решетк у, а в п ечах Tulikiv i, оснащ енных ви хревой топкой, ещ е и колосн иковую ворон ку, а т акже отве рстия для в оздуха гор ения, располагающиеся между с теночными панелями топки и колос-

ПУС

Регулирование подачи воздуха горения, Tulikivi- вихревая топка.

Стадии горения Положение воздухорегулятора дверки зольника

Стадия горе ния Положение +

Стадия прогорания углей Положе ние l

Угли прог орели и Положение погасли

Page 34

никовой воронкой, от скопившегося пепла. Убедитесь, что зольник н е переполнен и очищай те его заблаговр еменно - до того, ка к коли чес тв о пепла в кон тей нере пр евы сит о боз начен ную г раницу. Пр и очист ке зольни ка желательно очисти ть под дон под зольником от возможно скопившегося там пепла. Из соображени й безо пас нос ти вы полн яйте вс е дейс тв ия с пеп лом то лько по сле ег о полного остыва ния.

В случ ае использова ния в этих целях пыл есоса необходим о обзавестись специальной насадкой. Из соображений безопасно сти выполняй те все действия по очистке только по сле полн ого остывания печи и п епла.

ЧИСТК А ПОВЕРХНОСТ И ИЗ ТАЛЬКОМА ГНЕЗИТА

На момент чис тки печь должна быть холодн ой. В о в ремя обычной уборки протирайте поверхности пе чи слабым раствором моющего сре дства для пос уды. Пятна можно удал ять самим моющим средством для посуды. Моющее средство необходимо оставить на пятне на некоторое время, после чего смыть и тщательно высуш ить каменную пов ерхность. Сложные жирные пя тна и стеа рин уда ляются с гладко й поверх ности к амня пр и помощи специ ального сре дства Tulikivi Cleani ng A gent 4, ко торое можно зака зать в ко мпании Tulikivi или у дилера Tulikivi. С ледуйте инстру кциям на упаков ке. Для удалени я жирны х п ятен и стеари на можно т акже восполь зоватьс я очищающ им аэрозол ем для компонентов тормозов и сцепления. А эрозоль можно приобрести в мага зинах автозапча стей и на станциях техобс луживания. Для очистки рифленой поверхности с нарезными бороздками можно и спользов ать мяг кую ме талличе скую ще тку. Для удален ия пятен с гладкой каменной поверхности рекомендуется применять нажд ачную бу магу с зернист остью 4 00. Не трите п оверхност ь с нар езными бороз дками наж дачной бумаго й. На ждачно й

бумаг ой удаляютс я также мелк ие царапины. Ну жно остор ожно обрабатывать поверхность из талькомагнезита наждачной бумагой. Можно избе жать видимы х г раниц шлифовки, обраб отав всю поверхность до стыков. Обработанный участок следует помыть прохл адной вод ой и тщательн о высушит ь.

ЧИСТК А ПОВЕРХНОСТ И TULIKIVI COLO R

Покрытие Tulikivi Color используется для обработки поверхностей печей и каминов из та лькомагнезита, а также поверхностей модельн ого ряда с покр ытием Tuliki vi Figure ( на пример, Kide и A alto). На мо мент чис тки камин долже н быть холо дным. При регулярной уборке поверхность камина можно пылесосить и протирать вла жной салфеткой. При необходимости поверхност ь м ожно мыть слабым рас твором пос удомоечног о с редства. Внимание! Поверхность камина нельзя сильно тереть. Если на поверхности появи тся след от потертости, то рекомендуется протереть гу бкой всю поверхность, чтобы скрыть возможные цветовые различия. Особенно это касается темного покрытия Tulikivi Color Da rk. Для очис тки от жирных пяте н с ветлой поверхнос ти Tulik ivi Color White можно использовать чистящее средство для талькомагнезита Tulikivi Care Cleaning Agent. Сл едуйте инст рукции на упаковке. Внимание ! Ч истящее сре дство Tulikivi Care Cleaning Agent не подходит д ля чистки те мной поверх ности Tulikivi Color D ark. Сложные жировые пятна требуют чистки и последующего ремонта поверхности. Подробная инструкция по применению по-

крыт ия Tu likivi Color на ходится в упа ковке Tulikivi Color.

ЧИСТК А СТЕКЛА И РАМ Ы ТОПОЧНОЙ ДВЕРЦЫ

Топочные дверцы каминных печей Tulikivi сконструированы таким образом, чтобы воздушны е потоки обдува ли стек ло изну -

три, поддерживая е го прозрачность. В случае, ес ли стекло всета ки закоп тит ся, ег о реко мен дует ся оч исти ть ср азу п осле ос тывани я печи.

Пепел являе тся эко логичным и вс егда д оступн ым сре дством очистки. Влажным бумажным полотенцем возьмите немного мелкого пепла из зольника и протрите им закоптившийс я участ ок ст екл а. Пос ле че го ст екл о сле дуе т проте реть вл ажн ой са лфетко й и в завершение тща тельно выс ушить (рис. 12).

Для оч истки ра мы дверцы мож но использ овать сла бый раств ор посудомоечного средс тва. Не допускается использов ание моечных с редств на о снове рас творител я.

Пр оиз води тел ь не не сет о твет ств енн ост и за из мен ени я и доп олнения к конструкции печи, произведенные без согласования с производителем. В камине допускается использование только одобренных производителем и должным образом уста новленных доп олнительн ых компонент ов и запасных ч астей.

ОЧИСТ КА ОТ САЖИ

Необход имо регуляр но, п о м еньшей мере, раз в год производи ть очис тку ка минной пе чи от с ажи. пр и очист ке от са жи. Собл юдайте требования национального, региона льного и местного законодательства. Необходимо защитить поверхность печи и пространство вокруг от загрязнения, на период выполнения данных работ. Открывай те крышки прочистных отверстий с осторожност ью, чтоб ы не повред ить име ющуюся в них и золяцию. После прочист ки от сажи у бедитес ь, что крышки прочи стных о тверс тий и зольнико вый контейне р возвраще ны на место и ус тановле ны в правиль ном положении. За кройте топ очную дверцу.

Page 35

10. 12.8.

11.

ПУС

В пе чах с ви хре вой т опко й нео бхо димо е жег одн о очища ть от п епла с тенки т опки , то есть простр анство между керамиче скими панелями и ка менной стенкой топки а та кже колоснико вую воронк у. Во в ремя чистки печ ь должна быт ь абсолютно х олодной. Рекомендуем просить трубочиста провести чистку топки одновременно с очист кой от саж и д ымохода и дымовых кан алов печи.

ПОРЯДОК ДЕЙСТВИЙ В НЕСТАНДАРТНЫХ СИТУАЦИЯХ

Неверно отрегулированная принудительная вентиляция может созда ть проб лемы с тягой, ос обенно е сли это только п ринудительн ая выт яжная вентиля ция. Низко е давле ние, преп ятствую ще е обр азо ван ию хор оше й тяг и в дымо ходе мож ет со зда ть мо щная в ытяжка на д плитой. Низкое атмос ферное давле ние или с ильный ве тер мог ут ст ать причиной образования в дымоходе воздушного замка, препятствующего тяге. При низком атмосферном давлении тяга всегда б удет ху же, чем при хоро шей погод е или в зимний морозный ден ь. Если печь не топилась в тече ние долго го време ни, в ды моходе может скопитьс я конден сат. В ле тнее вр емя про блему можно решить, если держать заслонк у дымохода слегка приоткрытой в течение периода, когда помещение долго пустует. Так влага не будет ко нденсиров аться в ды моходе. Причина плохой тя ги может кры ться и в ок ружающ ей среде. Если в п ечи нет тяги в сякий ра з, когда ве тер дует с определенной ст оро ны – про бле ма не в д ымох оде и н е в печ и. При чиной м ожет быть дерево, растущ ее вбли зи дома, густой ле с, высок ий холм ил и кру той с кло н, ин огд а даж е фор ма кр ыши. Д ля ре шен ия пр облемы, возможно, по требуетс я свалит ь дерево, уд линить тру бу

или о грани чить ис польз ован ие печи на вре мя пре облад ания неблагоприятного ветра. При одновременном использова нии нескольких печей или ками нов с лед ует у дос тов ери тьс я в том , что в ент иля ция д ост ато чна .

В СЛУ ЧАЕ ЕСЛИ В КА МИННОЙ ПЕЧИ НЕТ Т ЯГИ ИЛИ ПЕЧЬ ДЫМИ Т, НЕОБХОДИМО:

•

Выключит ь венти ляцию, вы тяжку над пл итой и систему центрального пылесоса.

• Убедит ься в том, что засло нка дымохода откры та.

• Откры ть уличную д верь или окно в п омещении.

• Приоткрыть топочную дверцу.

•

Убеди ться в том, что не засорены воз духозабо рные отверс тия между топочными панелями и перед направляющей для дров / пеллет.

•

уб еди тьс я в том , что о тве рс тия п одач и воз ду ха гор ени я отк рыты так же с нару жно й стор оны дом а в слу чае, ес ли под ача воз дух а горения ос уществл яется снар ужи.

•

Если не помогают вышеперечисленные действия, с ледует свя заться с трубочис том или а вторизованным представи телем Tulikivi.

В СЛУ ЧАЕ ВОЗГОРАНИЯ СА ЖИ В ДЫМОХОДЕ:

• Закры ть регуля тор подачи во здуха ка минной печи.

• Держат ь топочную дв ерцу закры той.

•

Немед ленно с вязатьс я с мес тной п ожарной с лужбой, да же если п ожар поту х.

• Запрещ ено тушен ие огня водой.

•

Посл е в озгорания са жи трубочис т должен про верить как печь , так и ды моход перед с ледующей расто пкой.

Page 36

1. 2.

Küttekolde paigaldamisel, kasutamisel, nõest puhastamisel ja küttematerjali kasutamisel tuleb alati järgida riiklikke, piirkondlikke ja kohalikke nõudeid.

Olge kollet kasutades hoolikad. Ärge sulgege siibrit ja õhujuhtimisavasid liiga vara, kuna sel juhul võib moodustuda ohtlikku vingugaasi!

Kasutuselevõtt

KOLDE KUIVATAMINE

Paigaldamise järel lastakse koldel 3-4 päeva toatemperatuuril (u +20°C) kuivada, nii et tulekolde luuk ja tuhaluuk ning õhureguleerimishoob ja siiber (kui on paigaldatud) on avatud.

KOLDE SISSEKÜTMINE

Pärast kuiv atamist kestab kolde sissekü tmine 3-4 päeva. Esimese l päeval alustage kütmist ühe neljandiku koldetäiega (u 1 kg) kuivade puudega. Laske puudel täielikult ära põleda ja koldel jahtuda. Järgmisel päeval kütke pool koldetäit (u 2 kg) puid ja laske koldel uuesti maha jahtuda. Kolmandal päeval võib põletada juba terve koldetäie puid (u 4 kg), misjärel laske koldel jälle jahtuda. Nii olete kolde sisse kütnud.

KÜTTEMATERJAL

Koldes kütmiseks sobivad kõik puuliigid ja puidugraanulid. Kasutage ainult kuiva puud (niiskus alla 20%). Tooge puud tuppa juba eelmisel

päeval, nii et need jõuaksid soojeneda ja nende pind natuke kuivada. Kasutage sobiva suurusega halge, mille läbimõõt on 4–10 cm. Soovitatav pikkus on 25–33 cm. Ümarad halud lõhkuge pooleks.

Kolle ei ole mõeldud prahi ega jäätmete põletamiseks. Ärge kasutage koldes tule süütamiseks vedelaid kütteaineid!

PUUDE KOGUS

Maksimaalne puude kogus ühe kütmiskorra kohta on umbes 1 kg puid ahju kaalu iga 100 kilo kohta. Nt 1300 kg kaaluvas ahjus võib ühe kütmise käigus põletada kuni 13 kg puid. Mudelitele vastavad soovitatavad maksimaalsed küttepuu kogused ja lisakoguste suurused on esitatud kasutusjuhendi tagaküljel olevas tabelis. Kui teie kolle on erimudel, kasutage ülalmainitud juhistele vastavaid koguseid.

Igapäevane kütmine

TULERESTI JA TUHASAHTLI KONTROLLIMINE

Enne koldes tule süütamist veenduge, et rest oleks puhas (pilt 1) ja tuhasahtel ei o leks täis. Tuhasahtli tühjen damiseks avage tuhalu uk, võtke tuhasahtel ettevaatlikult välja (pilt 2) ja a setage tuhasahtlile kaas peale. Pä rast tühjendamist kon trollige, et tuhasahtel olek s korralikult pa igal. Kütmise ajal hoidke tuha sahtlit alati oma ettenähtu d kohal. Turvalisuse tagamiseks tühjendage see alles siis, kui tuhk on jahtunud. Puhast puutuhka võib kasutada aias taimede väetamiseks.

PÕLEMISÕHU JUURDEPÄÄS

Avage siiber (kui on paigaldatud) ja kindlustage küllaldane põlemisõhu juurdepääs. Kontrollige, et õhukanalid oleksid vabad ja et nende ees ei olek s õhuringlust tak istavaid esemeid või mui d ummistusi (nt lund või prahti, kui õhuvõtt toimub otse välisõhust). Vajaduse korral lülitage köögis välja pliidi kohal asuv õhupuhasti ja sundventilatsiooniseadmed. Kolde õhuvõtuavad asuvad harilikult hooldusluugi alaosas, juhul kui tulekolde alla ei suunata õhku otse väljast.

Kütmist alustades veenduge, et siiber on avatud (pilt 3), ja seadke õhuregulaator (pilt 4) 5–10 minutit enne kolde süütamist kütmisasendisse.

TÕMBE KONTROLLIMINE

Enne koldes tule süütamist kontrollige alati tõmmet lõõris. Pigistage paberitükk pallikeseks kokku. Asetage see restile, süüdake ja sulgege luuk (pilt 5). Kui leek on läbipaistev ja vertikaalne, on lõõris piisav tõmme. Halva tõmbe korral saate lõõris õhu liikuma, kui puhute lõõri sooja õhku fööni või puhuriga või põletate tahmaluugi kaudu veidi paberit. Süütesiibriga varustatud mudelitel saab esialgset tõmmet parandada siibri avamisega süütamise ajaks. Halva tõmbe korral hoitakse süütesiibrit süütamise ajal lahti ainult 5–10 minutit ning seejärel suletakse. Süütesiibri pikemaaegne lahtihoidmine kütmise ajal võib tõsta lõõri temperatuuri nii kõrgeks, et lõõr kuumeneb üle ja kahjustub või tekib tulekahju oht. Keeriskolletes asuvad tahmaluugid (3 tk) tuhasahtli taga.

Page 37

1. 5.4.

EST

SÜÜTAMINE

Süüdates võtke esimese koldetäie halgudest umbes viiendik ja lõhkuge need 1–2 cm jämedusteks pilbasteks. Laduge puud vaheliti tuharestile. Lõpuks asetage peened pilpad põiki halgude peale ja süütematerjal nende alla (pilt 6). Süüdake ja sulgege luuk.

Süütesiibriga varustatud mudelitel (pealtühendusega mudelid) saab esialgset tõmmet parandada siibri avamisega süütamise ajaks. Halva tõmbe korral hoitakse süütesiibrit süütamise ajal lahti ainult 5–10 minutit ning seejärel suletakse. Süütesiibri pikemaaegne lahtihoidmine kütmise ajal võib tõsta lõõri temperatuuri nii kõrgeks, et lõõr kuumeneb üle ja kahjustub või tekib tulekahju oht.

Altühendusega mudelitel saab halva tõmbe korral kiirendada põlemist, keerates süütamise ajaks 5–10 minutiks lahti tuhasahtli hoova. Tuhasahtel on siis praokil ja annab koldesse lisaõhku. Puhta põlemise tagamiseks pole vaja hooba avada muul ajal kui ainult süütamiseks.

PUUDE LISAMINE

Lisage puid alles siis, kui eelmine koldetäis puid on peaaegu täielikult söestu nud ja näha võib vaid väikseid, ent selgei d leeke. Asetage puud tuharestile põigiti nii, et need ei jääks liiga luugi ette. Ärge täitke kollet üle koldepaneelide õhupilu kõrguse (Tulikivi keeriskoldemudelid, pilt 7). Normaalse kütmise korral soovitatakse puid lisada 3-4 korda. Puhta põlemise kindlustamiseks hoidke koldeluuk kütmise ajal suletud.

KÜTMISE LÕPETAMINE

Kui viimane kold etäis puid on põlenud h õõguvateks süteks, keer ake õhureguleerimishoob hõõguvate süte asendisse (pilt 8) ja tõmmake kolde äärtes olevad söed tuharestile (pilt 9). Segage süsi paar korda, kuni need on lõpuni põlenud (pilt 10). Seejärel seadke õhu- reguleerimishoob suletud-asendisse ning lõpuks sulgege siiber (kui on paigaldatud) (pilt 11).

Pidage meeles, et vingugaas on lõhnatu, maitsetu, värvitu ja mürgine gaas. Olge siibri sulgemisel hoolikas!

Kütmise ajal ja ka veel kaua pärast seda võivad kolde teatud osad – käepideme d, ukseraamid ja kolde si seosad olla kuumad. Er iti tuliseks muutu b kütmise ajal luugikla as, seepärast tulek s lapsi õpetada ahju kuumadest pindadest eemale hoiduma. Kattepinna struktuuri tõttu on kolde pinnad kõige kuumemad alles pool kuni kaks tundi pärast viimaste puude põlemist. Ülekütmise vältimiseks järgige käesolevat kasutusjuhendit.

Ärge hoidke süttivast materjalist esemeid tulekolde peal, kar-

niisidel või kolde vahetus läheduses.

Puhastamine ja hooldus

ENNE KÜTMIST

Enne iga kütmiskorda puhastage tuhast tuharest ning Tulikivi keeriskolde puhul lisaks ka tuharesti lehter ning tulekolde ja tuharesti lehtri vahel olevad süüteõhuavad. Kontrollige, et tuhasahtel ei oleks liiga täis. Tuhasahtel tuleb tühjendada enne, kui tuha kogus sahtlis ületab märgi alaserva. Tuhasahtli tühjendamisel on soovitatav tuhasahtli alus puhastada sinna kogunenud lahtisest tuhast. Turvalisuse tagamiseks eemaldage tuhk alles siis, kui see on jahtunud.

Põlemise reguleerimine, Tulikivi keeriskolle

Põlemise faas Õhureguleerimiskangi asend (hooldusuksel)

Kütmine Asend +

Süte hõõgumine Asend l

Söed kustunud Asend -

Page 38

Kui kasutate tolmuimejat, hankige sellele tingimata tuha imemiseks vajalik lisav arustus. Turvalisuse taga miseks tehke hooldustöi d ainult siis, kui ahi ja tuhk on täielikult jahtunud.

VOOLUKIVIPINNA PUHASTUS

Puhastage kollet ainult siis, kui see on jahtunud. Korrapärase puhastamise ajal pühkige kolde pind üle lahja nõudepesuvahendiga. Plekke võib hõõruda nõudepesuvahendis niisutatud lapiga. Laske vahendil pisut aega mõjuda, loputage see korralikult ära ja kuivatage kivipind korralikult. Tugevate rasvaplekkide ja küünlarasva eemaldamiseks kasutage voolukivi puhastusvahendit Tulikivi Cleaning Agent 4, mida saab tellida Tulikivi müüjatelt. Järgige pakendil olevaid kasutusjuhiseid. Rasva ja küünlarasva saab eemaldada ka autotarvikute kauplustes ja hooldusjaamades müüdavate piduri- ja siduridetailide puhastamise vahenditega. Ebatasast pinda on kõige parem puhastada pehme metallharjaga. Siledalt voolukivipinnalt võib plekke eemaldada liivapaberiga, karedus 400. Ärge hõõruge ebatasast pinda liivapaberiga. Liivapaber aitab ka väikseid kriimustusi eemaldada. Lihvige voolukivi pinda ettevaatlikult. Et lihvimisjäljed ei torkaks silma, töödelge kivi pinda vuugist vuugini. Pühkige lihvimistolm niiske lapiga ahju pinnalt ära.

TULIKIVI COLOR PINNA PUHASTAMINE

Tulikivi Color pinnakatet kasutatakse voolukivi ja Tulikivi Figure pinnaga (mh Kide ja Aalto) ahjude viimistlemiseks. Puhastage kollet ainult siis, kui see on külm. Korrapärase puhastamise ajal puhastage

pind tolmuim ejaga ja pühkige tolm niiske la piga ära. Vajaduse korral puhastage kolde pinda lahja nõudepesuvahendiga. Pidage meeles, et pinda ei tohi tugevalt hõõruda. Tasandage hõõrumisjälgi pesukäsnaga üle kogu kivi, et hajutada tekkinud värvitoonierinevused. Need torkavad eriti silma Tulikivi Color Dark pinnal. Rasvaplekkide kõrvaldamiseks heledalt Tulikivi Color pinnalt võib kasutada puhastusainet Tulikivi Care Cleaning Agent. Järgige pakendil olevaid kasutusjuhiseid. Pidage meeles, et Tulikivi Color Dark pinda ei tohi puhastada puhastusainega Tulikivi Care Cleaning Agent. Kinnistunud rasvaplekid tuleb välja puhastada ja jäljed parandada. Tulikivi Color

pinnakatte kasutusjuhend on Tulikivi Colori pakendis.

LUUGIKL AASI JA RA AMI PUHASTUS

Tulikivi küttekollete luugid on ehitatud selliselt, et õhuvool liigub mööda klaasi sisepinda, hoides seda puhtana. Kui aga sellest ho olimata nakkub klaasile nõge, on soovitatav see kõrvaldada kohe, kui kolle on jahtunud.

Tuhk on alati saadaolev ja keskkonnasõbralik puhastusvahend. Võtke niisutatud majapidamispaberile tuhaanumast veidi tuhka ja hõõruge nõgist kohta klaasil kergelt. Seejärel puhastage klaas niiske majapidamispaberiga ja kuivatage hoolikalt (pilt 12).

Luugi raami võib puhastada lahja nõudepesuvedelikuga. Ärge kasutage selleks lahustipõhiseid puhastusvahendeid.

Tootja ei vastuta ahju konstruktsioonis omavoliliselt tehtud muudatuste ja paigaldatud lisavaru stuse eest. Kasutada tohib a inult tootja heakskiiduga ja pädeva esindaja paigaldatud lisavarustust ning varuosi.

KORRAPÄRANE PUHASTAMINE

Küttekollet tuleb puhastada korrapäraselt, vähemalt üks kord aastas. Kolde puhastamisel tuleb alati järgida riiklikke, piirkondlikke ja kohalikke nõudeid. Kaitske ahju ja selle ümbrust määrdumise eest puhastamise ajal. Avage puhastusluugid ettevaatlikult, et tihendeid mitte kahjustada. Pärast puhastamist veenduge, et puhastusluugid ja tuhakast on korralikult oma kohal. Sulgege koldeluuk.

Igal aastal tõs tke keeriskolde seinapane elid oma kohalt ning puhastage tuleresti lehtri ja tulekolde seinad nende vahele kogunenud lahtisest tuhast. Tulekolle peab puhastamise ajal tingimata olema külm. Soovitatav on paluda korstnapühkijat korstna puhastamise ajal puhastada ka kolle.

Tegevus probleemses olukorras

Valesti reguleeritud sundventilatsioon võib põhjustada probleeme, eriti kui tege mist on üksnes väljatõmb esüsteemiga. Pliidi koha l töötav võimas õhupuhasti tekitab ruumis alarõhu, mis segab tulekolde head tõmmet.

Page 39

10. 12.8.

11.

EST

Alarõhk, niiskus või tugev tuul võivad tekitada lõõris tõmmet halvendava õhukorgi. Madalrõhkkonna tingimustes on tõmme alati halvem kui ilusa ilma või talvise pakasega.

Lõõri koguneb kergesti niiskust, kui ahi on olnud kaua kütmata. Suvisel ajal aitab siibri pisut praokile jätmine, kui eluruumid on kaua tühjad. Nii ei saa niiskus lõõris kondenseeruda.

Halva tõmbe põhjus võib peitu da ka hoone ümbruses. Kui a hi ei tõmba korraliku lt siis, kui tuul puhub min gist kindlast suuna st, ei ole viga lõõris e ga ahjus. Tõmmet võib rik kuda maja lähedal kasv av puu, tihe mets, kõrge mägi või nõlvak, vahel isegi katuse kuju. Sel juhul võib aidata puude mahasaagimine, korstna kõrgemaks ehitamine või ahju kasutamise piiramine ajal, mil tuul puhub halvast suunast.

Kui kasutate mitut küttekollet korraga, kandke hoolt piisava õhuvahetuse eest.

KUI AHI EI TÕMBA VÕI AJAB KÜTMISE AJAL SUITSU SISSE

• Lülitage välja ventilatsioon, pliidi õhupuhasti ja kesktolmuimeja.

• Veenduge, et siiber on avatud.

• Avage välisuks või aken.

• Praotage koldeluuki.

• Veenduge, et koldepaneelide õhupilud on lahti ja õhuvõtuavad

puude/graanulite suunaja esiservas oleksid vabad.

• Veenduge, et põlemisõhu sisenemisavad oleksid lahti ka hoone välisküljel, juhul kui põlemisõhk võetakse väljast.

• Kui kirjeldatud meetmed ei aita, võtke ühendust korstnapühkijaga või Tulikivi volitatud esindajaga.

KUI TEKIB TAHMAPÕLENG

• Sulgege õhu reguleerimisavad.

• Hoidke koldeluuk suletuna.

• Võtke tingimata ühendust kohaliku tuletõrjega ka siis, kui tah-

mapõleng kustub.

• Tuld ei tohi hakata kustutama veega.

• Pärast tahmapõlengut tuleb enne järgmist kütmist lasta korst-

napühkijal lõõri ja kollet kontrollida.

Page 40

1. 2.

Jums vienmēr ir jāievēro valstī spēkā esošie un vietējie noteikumi, kas attieca s uz krāsns uzstādī šanu, lietošanu , tīrīšanu un k urināmo.

Esiet uzmanīg i, lietojot krāsni. Neaizver iet dūmvada aizbīdni un ga isa regulācijas atveres pārāk agri, jo tas var izraisīt bīstamās tvana

gāzes veidošanos!

Lietošanas sākšana

KRĀSNS ŽĀVĒŠANA

Pēc uzstādīšanas ļaujiet krāsnij 3–4 dienas žūt istabas temperatūrā (+20 °C). Krāsns un apkopes durtiņ as un dūmvada aizbīdni (ja tāds ir uzstādīts) atstājiet atvērtus.

KRĀSNS IESILDĪŠANA

Pēc žāvēša nas sākas krāsns iesi ldīšana s periods, kas ilgst 3–4 die nas. Pirmajā dienā iekuriniet krāsni, lietojot ceturtdaļu devas (aptuveni 1 kg) sausas mal kas. Pilnībā sad edziniet malku un ļaujie t krāsnij atdzist. Nākamajā dienā uzsildiet krāsni ar pusi devas (aptuveni 2 kg) sausas malkas, un atkal ļaujiet krāsnij atdzist. Trešajā dienā izkuriniet vienu pilnu devu (aptuveni 4 kg) malkas un ļaujiet krāsnij atdzist. Tad krāsns iesildīšana ir pabeigta.

KURINĀMAIS

Kurināšanai krāsnī ir piemērota visu veidu malka un koka granulas. Lietojiet tikai sausu, izžuvušu malku (mitrums ne vairāk kā 20 %).

Dienu pirms kurināšanas novietojiet kurināmo istabas temperatūrā, lai tas sasiltu u n tā virsma paspētu izžūt. L ietojiet malkas pagale s ar diametru apm. 4–10 cm. Ieteicamais garums ir 25–33 cm. Apaļas pagales vienmēr saskaldiet.

Krāsns nav pi emērota gružu un citu atkr itumu dedzināšanai . Nekad nelietojiet šķidros kurināmos, arī krāsns iekuršanai ne!

MAL KAS DAUDZUMS

Krāsnī kurināmās malkas maksimālais daudzums vienā kurināšanas reizē ir apm. 1 kg uz 100 kg krāsns ma sas. Piemēram, 1300 kg smagā krāsnī var kurināt maksimāli 13 kg malkas vienā kurināšanas reizē. Katram modelim ieteicamais malkas daudzums un pievienojamās malkas apjoms ir minēts pēdējā lapā esošajā tabulā. Ja jums ir īpaša modeļa krāsns, vienmēr izmantojiet tikai iepriekš minēto malkas daudzumu.

Ikdienas kurināšana

REŽĢA UN PELNU TVERTNE S PĀRBAUDĪŠANA

Pirms iekur šanas pārbaudie t, vai režģis ir tīrs (1. attēls) un vai pel- nu tvertne nav pilna. Lai iztukšotu pelnu tvertni, atveriet apkopes lūku, uzmanī gi izņemiet pelnu tver tni (2. attēls) un novietojiet pel- nu tvertnes vāku vietā. Pēc iztukšošanas pārliecinieties, ka pelnu tvertne ir kārtīgi ievietota vajadzīgajā vietā. Kurināšanas laikā pelnu tvertnei vienmēr jāatrodas tai paredzētajā vietā. Jūsu drošības

labad iztīriet pelnus tikai tad, kad tie ir pilnībā atdzisuši. Tīrus koka pelnus var izmantot dārza augu mēslošanai.

DEGŠANAI NEPIECIEŠAMĀ GAISA NODROŠINĀŠANA

Atveriet dūmv ada aizbīdni (ja ir uzstād īts) un nodrošiniet pietie kamu gaisa piek ļuvi. Pārbaudie t, vai gaisa kanāli ir br īvi un gaisa plūsmu nenosprosto priekšmeti vai citi šķēršļi (piem., sniegs vai atkritumi, ja degšanai nepieciešamais gaiss pienāk no ēkas ārpuses). Ja vajadzīgs, izslēdziet tvaika nosūcēju un kondicionieri. Ja degšanai nepieciešamais gaiss nepienāk no ēkas ārpuses, krāsns gaisa ievades atveres atrodas zem apkopes lūkas.

5–10 minūtes pirms krāsns iekurināšanas atveriet dūmvada aizbīdni – šīberi (3. attēls) un pagrieziet gaisa padeves aizbīdni (4. attēls) pozīcijā „pilnība atvērts”.

VILKMES NODROŠINĀŠANA

Pirms iekurināšanas vienmēr pārliecinieties, ka dūmvadā ir vilkme. Sapluciniet papīru sīkos gabaliņos. Novietojiet to uz kurtuves režģa, aizdedziniet un aizveriet durtiņas (5. attēls). Ja liesma ir spo- ža un vertikāla, dūmvadā vilkme ir pietiekama. T-veida modeļos sākotnējo vilkmi var uzlabot, uz iekurināšanas laiku atverot tiešās vilkmes aizbīdni. Ja vilkme ir slikta, gaisa virzību dūmvadā var uzlabot, iepūšot siltu gaisu ar matu fēnu vai ventilatoru, vai sadedzinot nelielu daudzumu papīra pie tīrī šanas lūkas. T-veida modeļos sākotnējo vilkmi var uzlabot, uz iekurināšanas laiku atverot tiešās

Page 41

1. 5.4.

L AT

vilkmes aizbīdni. Ja ir slikta vilkme, vilkmes šīberi var turēt atvērtu tikai 5–10 minūtes, pēc tam aizbīdnis jāaizver. Ja krāsns kurināšanas laikā tiešās vilkmes aizbīdnis ilgstoši atrodas atvērtā pozīcijā, temperatūra skurstenī palielinās tiktāl, ka skurstenis var pārkarst un radīt bojājumus vai ugunsbīstamu situāciju. Ar virpuļveida kurtuvi aprīkotā s krāsnīs tīrī šanas lūkas (3 gab.) atrodas aiz pe lnu tvertnes.

IEKURŠANA

Lai iekurinātu, ņemiet aptuveni vienu piektdaļu malkas devas un saskaldiet to plānās daļās ar aptuveni 1–2 cm diametru. Vispirms novietojiet pārējās lielās malkas pagales krusteniski uz kurtuves režģa. Novietojiet iekuru (dažus iekuršanas blokus, bērza mizu vai papīru) zem malkas un aizde dziniet iekuru. Tad novietojiet saskald īto plāno malku zem d egošā iekura (6. attēls) un aizveriet durtiņa s.

T-veida modeļos (modelis ar augšējo savienojumu) sākotnējo vilkmi var uzlabot, uz iekurināšanas laiku atverot tiešās vilkmes aizbīdni. Ja ir sl ikta vilkme, vilkmes š īberi var turēt at vērtu tikai 5–10 minūtes, pē c tam aizbīdnis jāaizver. Ja krāsns k urināšanas laik ā tiešās vilkm es aizbīdnis ilgstoši atroda s atvērtā pozīcijā, temp eratūra skurstenī palielinās tiktāl, ka skurstenis var pārkarst un radīt bojājumus vai ugunsbīstamu situāciju. Ja vilkme ir slikta, modeļos ar apakšējo savienojumu var paātrināt degšanu iekuršanas laikā, atgriežot pelnu traukā esošo sviru uz 5–10 minūtēm no iekuršanas brīža. Tādējādi pelnu tvertne atveras un krāsnij piekļūst gaiss. Lai nodrošinātu pilnīgu sadegšanu, svira jālieto tikai iekuršanas posmā.

MALKAS PIEVIENOŠANA

Pievienojiet jaunu malkas devu tikai tad, kad iepriekšējā deva jau sadegusi ga ndrīz līdz oglēm un re dzamas ir tikai mazas, taču ska idri saskatāmas liesmas. Uzlieciet malku uz režģa šķērseniski tā, lai pagales neatrastos tieši p ie durtiņām. Nep ārpildiet kurtuvi ar m alku, tā nedrī kst sniegties l īdz kurtuves paneļ u gaisa atverei (Tulikivi virpuļveida kurtuvju modeļi, 7. attēls). Parastas kurināšanas gaitā ieteicams malku pievienot 3–4 reizes. Lai nodrošinātu tās pilnīgu sadegšanu, kurtuves durtiņas jātur aizvērtas.

KURINĀŠANAS PĀRTRAUKŠANA

Kad pēdē jā malkas deva ir sadegu si līdz oglēm, pagr ieziet gaisa regulatoru pozīci jā (8. attēls), k as atbilst ogļu posmam, u n kurtuves malās esoš ās ogles sabīdiet bl īvā kārtā uz režģa (9. attēls). Dažas reizes parušiniet ogles, līdz tās ir pilnībā sadegušas (10. attēls). Tad pagrieziet gaisa padeves aizbīdni pozīcijā „aizvērts” un aizveriet dūmvada aizbīdni (ja ir uzstādīts) (11. attēls).

Atcerieties! Tvana gāze ir indīga, tā ir bez smaržas, garšas un krāsas, tādēļ esiet piesardzīgi!

Kurināšanas laikā un ilgi pēc tam dažas krāsns daļas, piemēram, rokturi, rā mji un kurtuves iek šējās daļas, var bū t ļoti karstas. Krāsns virsmas ir viska rstākās aptuveni 0,5–2 stundām p ēc pēdējās malkas devas sadegšanas. Lai izvairītos no pārkurināšanas, ievērojiet

šīs lietošanas instrukcijas. Nekad neglabājiet no viegli uzliesmojošiem materiā liem izgatavotas lietas uz krāsns vai tā s tiešā tuvumā.

Tīrīšana un apkope

PIRMS KURINĀŠANAS

Pirms katras kurināšanas reizes vienmēr notīriet pelnus no pelnu režģa, ar virpu ļveida kurtuvi apr īkotām krāsnīm – ar ī režģa piltuvi, kā arī starp kurtuves sienu plāksnēm un režģa piltuvi esošās gaisa atveres. Pārliecinieties, vai pelnu tvertne nav pilna, un iztukšojiet to, pirms pelnu l īmenis pārsniedz noteikto atzīmi. Iztukšojot pelnu

Degšanai nepieciešamā gaisa regulācĳa, Tulikivi virpuļveida kurtuve

Degšanas etaps Gaisa regulatora stāvoklis (regulacĳa pie pelnu lūkas)

Degšana Pozīcĳa +

Gailošas ogles Pozīcĳa l

Apdzisušas ogles Pozīcĳa -

Page 42

tvertni, jāiztīra arī visi uz tvertnes pamatnes sabirušie pelni. Jūsu drošī bas labad veiciet apkopi ti kai tad, kad pelni ir pilnī bā atdzisuši.

Ja jūs lietojat p utekļusūcēju, jums vaj adzētu iegādāties īpa šu papildinājumu p elnu uzsūkšanai. J ūsu drošības l abad veiciet apkopi tikai tad, kad krāsns un pelni ir pilnībā atdzisuši.

ZIEPJAKMENS VIRSMU TĪRĪŠANA

Tīriet krāsni tikai tad, kad tā ir atdzisusi. Veicot regulāro tīrīšanu, notīriet krāsns virsmu ar remdenu ūdeni un trauku mazgāšanas līdzekli. Traipus var tīrīt ar trauku mazgāšanas līdzekli. Ļaujiet šķidrumam kādu brīdi iedarboties, tad noskalojiet un uzmanīgi noslaukiet virsmu ar mīkstu audumu. Grūti notīrāmus taukainus traipus var notīrīt ar ziepjakmens tīrītāju CleaningAgent 4, ko var pasūtīt pie Tulikivi izplatītājiem. Ievērojiet instrukciju uz iepakojuma. Netīrumus un stearīnu var notīrīt, arī izmantojot bremžu/sajūgu tīrāmo līdzekļus, ko var iegādāties automašīnu rezerves daļu veikalos. Svītraino virsmu vislabāk tīrīt ar mīkstu virves slotiņu. Pat visgrūtāk notīrāmos traipus – un arī nelielus skrāpējumus – var notīrīt ar smilšpapīra (400-grit) sūklīti. Nelietojiet smilšpapīru uz svītrainās virsmas. Slīpējot ziepjakmens virsmu, esiet uzmanīgi. Noslīpējiet virsmu līdz akmeņu savienojuma vietai, lai neatstātu uzkrītošu robe žu ap vietu, kuru esat sl īpējis. Pēc sl īpēšanas notī riet virsmu ar remdenu ūdeni un rūpīgi noslaukiet to.

TULIKIVI KRĀSU VIRSMU TĪRĪŠANA

Tulikivi krāsa tiek lietota Tulikivi ziepjakmens un dekoratīvās apdares krāšņu (piem., Modeļi Aalto un Kide) krāsošanā. Kad krāsns ir atdzisusi, notīrie t to. Notīriet sakrāju šos putekļus no krāsns v irsmas ar putekļu sū cēju un mitru lupatiņu . Ja vajadzīgs, nomazgājiet k rāsni ar ūdeni un nelielu daudzumu mazgāšanas līdzekļa. Neberzējiet virsmu pār āk stipri. Lai noslē ptu skrambas un krāsa s atšķirības, k as radušās, berzējot krāsni, izmantojiet švammi. Tas īpaši attiecas uz Tulikivi tumšajām krāsām. Svaigus sodrēju traipus no gaišajām Tulikivi krāsnīm iespējams notīrīt ar Tulikivi ziepjakmens tīrīšanas līdzekli. Ievērojiet instrukcijas, kas minētas uz iepakojuma.

Uzmanību! Nelietojiet Tulikivi ziepjakmens tīrītāju uz Tulikivi tumšas krāsas krāsnīm. Ieēdušies traipi ir jānotīra, un tīrītā vieta jāatjauno ar Tulikivi krāsu. Tulikivi krāsu instrukcijas jūs atrad īsiet krāsu iepakojumā.

DURTIŅU STIKLA UN RĀMJU TĪRĪŠANA

Tulikivi krāsns durvis ir izstrādātas tā, lai gaisa plūsma nodrošinātu stikla tīrību no iekšpuses. Ja stikls pārklājas ar sodrējiem, tas jānotīra, tikl īdz krāsns ir atdzisis. Pelni ir ekoloģisks tīrīšanas līdzeklis, kas vienmēr ir pieejams. Lietojiet samitrinātu papīra dvieli, lai paņemtu neda udz pelnu no pelnu tver tnes, un viegli paber zējiet stikla laukumu, kas noklājies ar sodrējiem. Notīriet stiklu ar mitru papīra dvieli un rūpīgi noslaukiet to (12. attēls).

Durtiņu rāmju tīrīšanai var izmantot maigu trauku mazgāšanas līdzekli. Nekad nelietojiet tīrīšanas līdzekļus uz šķīdinātāja bāzes.

Ražotājs nekādi neatbild par neatļautām vai neapstiprinātām izmaiņām vai papildinājumiem, kas veikti krāsnij. Ir atļauta tikai ražotāja apstiprināto un pareizi uzstādīto papildinājumu un rezerves daļu uzstādīšana.

REGULĀRA SODRĒJU TĪRĪŠANA

Krāsns ir reg ulāri jātīra – vismaz reizi ga dā. Tīrot sodrēju s, vienmēr ir stingri jāievēro valsts, reģiona un vietējie noteikumi. Sodrēju tīrīšanas laikā sargājiet krāsni un tās apkārtni no notraipīšanās. Uzmanīgi atveriet velkmes atveres, lai nesabojātu blīves. Pēc iztīrīšanas pārliecinieties, ka vilkmes atveres ir kārtīgi aizvērtas un pelnu tvertne ir pareizi ievietota atpakaļ. Aizveriet apkopes durtiņas.

Katru gadu noceliet ar virpuļveida kurtuvi aprīkoto krāšņu sienu paneļus un iztīriet pelnus, kas varētu būt sakrājušies starp režģa piltuvi un kurtuves sienām. Tīrīšanas laikā kurtuvei noteikti jābūt atdzisušai. Vēlams palūgt skursteņslauķim vienlaikus ar dūmvadu iztīrīt arī kurtuvi.

Page 43

10. 12.8.

11.

L AT

Rīcība traucējumu gadījumos

Mehāniskās ventilācijas ierīces, kas noregulētas nepareizā režīmā, var radī t krāsns vilkmes p roblēmas. Spēcīg s virtuves gaisa nosū cējs var radī t zemu spiedienu telpā, kas rada krāsns dūmošanu. Zems gaisa spie diens, kondensēša nās vai spēcīgs vēj š var radīt gais a kabatas, kas izrai sa vāju dūmvada vilkmi . Dūmvada vilkme vien mēr ir sliktāka zema spiediena laikā nekā labos laika apstākļos vai temperatūrā, kas ir zemāka par nulli.

Ja krāsns nav ilgāku laiku lietota, skurstenīvar sakrāties kondensāts. Šo problēmu var atrisināt vasarā, atstājot šīberi nedaudz atvērtu, j a jūsu māja ir tukša ilg āku laiku. Tas novērš kondensā ta rašanos. Vā ju dūmvada vilkmi var izrai sīt arī apkārtē jās vides apstākļ i. Ja dūmvada vilkme ir vāja, vējam pūšot noteiktā virzienā, iemesls var nebūt krāsnī vai dūmvadā. Problēmu var izraisīt netālu augošs koks, biezs mežs, augsts kalns vai pakalne, vai pat jūsu jumta forma. Šo problēmu var atrisināt, nocērtot kokus, paaugstinot skursteni vai nelietojot krāsni noteikta vēja apstākļos.

Ja jūs lietojiet vairākas krāsnis vienlaicīgi, pārliecinieties, vai mājā ir pietiekama gaisa pieplūde.

JA NAV DŪMVADA VILKMES VAI JŪSU KRĀSNS KURINĀŠANAS LAIKĀ DŪMO

• Izslēdziet visas ventilācijas sistēmas, virtuves gaisa nosūcēju un mājas kopējo putekļusūcēju.

• Pārliecinieties, ka šīberis ir atvērts.

• Atveriet ārdurvis vai logu.

• Atveriet apkopes durtiņas.

• Pārbaudiet, vai spraugas starp kurtuves paneļiem nav aizspros-

totas un gaisa pieplūdes atveres ir atvērtas.

• Pārbaudiet, vai degšanas gaisa iepildes atveres ir vaļā arī mājas ārpusē, ja degšanas gaiss tiek vadīts no ārpuses.

•

Ja nekas no iep riekš minētā nep alīdz, sazinieties ar sk ursteņslauķi vai pilnvarotu Tulikivi pārstāvi.

JA AIZDEGA S SODRĒJI SKURSTENĪ

• Aizveriet gaisa padeves aizbīdni.

• Turiet kurtuves durtiņas aizvērtas.

• Nekavējoties sazinieties ar vietējo ugunsdzēsības nodaļu, pat ja

liesmas ir apdzisušas.

• Uguni nedrīkst dzēst ar ūdeni.

• Pēc sodrēju aizdegšanās jāizsauc skursteņslauķis, lai pārbaudītu

gan skursteni, gan krāsni, pirms to atkārtoti kurināt.

Page 44

1. 2.

Krosnį-židinį m ontuojant, eksploatuo jant, valant ir naudojant k urą, būtina visada laikytis nacionalinių, regioninių ir vietinių potvarkių.

Eksploatuodami krosnį-židinį būkite atsargūs. Neuždarykite anksčiau laiko dūm traukio sklendės ir oro padavimo ang ų, nes gali susidaryti pavojingos smalkės!

Eksploatacĳos pradžia

KROSNIES-ŽIDINIO DŽIOVINIMAS

Sumontavus krosnį-židinį, jai reikia leisti 3-4 dienas džiūti kambario temperatūroje (+20°c) atidarius pakuros dureles, pelenų talpyklos dureles, oro padavimo reguliatorių ir dūmtraukio sklendę (jei yra įmontuota).

KROSNIES-ŽIDINIO ĮKŪRENIMAS

Krosniai-židiniui iš džiūvus, prasideda jos įkūrenimo laikotarpis, trunkantis 3-4 dienas. Pirmą ją dieną krosnis kūrenama sudedant į ją ketvirtadalį reikiamo kiekio (apie 1 kg) sausų malkų. Malkos turi visiškai sudegti, o krosnis atvėsti. Kitą dieną krosnis kūrenama jau puse reikiamo kiekio malk ų (apie 2 kg) ir vėl leidžiam a atvėsti. Trečią dieną krosnyje sukūrenama visa norma malkų (apie 4 kg) ir šį kartą būtina leisti krosniai atvėsti. Tokiu eiliškumu krosnis paruošiama eksploatacijai.

KURAS

Krosniai-židiniui kūrenti tinka visų rūšių mediena ir medienos granulės. Naudokite tik sausas malkas (santykinė drėgmė ne daugiau 20%). Dieną prieš kūrenimą atneškite malkas į patalpą, kad jų paviršius spėtų apdžiūti. naudokite 4-10 cm skersmens malkas. Rekomenduojamas malkų ilgis – 25-33 cm. Apvalias malkas visada reikia perskelti per pusę.

Krosnis-židinys nėra skirtas šiukšlėms ir kitoms atliekoms deginti. Negalima naudoti skysto kuro netgi įkuriant krosnį!

MALKŲ KIEKIS

Maksimalus malkų kiekis vienam krosnies pakūrimui apytikriai skaičiuojamas taip: apie 1 kg 100-ui kg krosni es masės. Tai reiškia, kad krosniai, sveriančiai 1300 kg, vieną kartą iškūrenti reikia sudeginti maksimaliai 13 kg malkų. Duomenys apie rekomenduojamą maksimalų malkų kiekį ir papildomą kiekį atskiriems modeliams yra pateikti lentelėje eksploatavimo instrukcijos gale. Jei jūsų krosnies modelis yra ypatingas, naudokite instrukcijoje anksčiau nurodytą malkų kiekį.

Kasdieninis kūrenimas

PAKUROS GROTELIŲ IR PELENŲ TALPYKLOS TIKRINIMAS

Prieš pradėdami kūrenti patikrinkite, ar pakuros grotelės švarios (1 pav.), o pelenų talpykla neperpildyta. Norėdami išvalyti pelenų

talpyklą, atidarykite priežiūros dureles, atsargiai išimkite pelenų talpyklą (2 p av.) ir uždenkite pelenų talpyklą dangčiu. Kūrenimo metu pelenų talpykla visada turi būti įstatyta jai skirtoje vietoje. Saugumo sum etimais atlikite bet kokius vei ksmus su pelenais tik po to, kai jie visiškai a tvėsta. Švarius medie nos pelenus galima nau doti augalams sodo sklype tręšti.

DEGIMO UŽTIKRINIMAS

Atidarykite dūmtraukio sklendę (jei yra įmontuota) ir užtikrinkite, kad patektų de gimui reikalingas ora s. Patikrinkite, ar oro kana lai yra laisvi ir priešais juos nėra oro cirkuliacijai trukdančių objektų (pvz., sniego arb a šiukšlių, nes or as imamas tiesiog iš lauko). Jei reikia, i šjunkite viryklės ventiliatorių ir ventiliacijos įrenginius. Oro padavimo angos yra po priežiūros durelėmis tuo atveju, jei oras nėra nukreipiamas tiesiog iš lauko po degimo kamera.

5–10 minučių iki užkuriant u gnį, patikrinkite, ar d ūmtraukio sklendė atidaryta (Pav.3) ir oro padavimo sklendė pastumta į „degimo“ padėtį (Pav.4).

TRAUKOS UŽTIKRINIMAS

prieš kurdam i krosnį visada patikrin kite, ar yra oro trauka. Tuo tikslu suglamžykite popieriaus gabalą į nestandų kamuolėlį, padėkite jį ant grotelių, uždekite ir uždarykite dureles (5 pav.). jeigu liepsna ryški ir vertikali, trauka dūmtraukyje pakankama. T modeliuose trauką galima pagerinti užkūrimo metu atidarius užkūrimo sklendė!

Page 45

1. 5.4.

LIT

Esant blo goms traukos atsiradim o sąlygoms, galite pasie kti oro cirkuliaciją d ūmtraukyje pūsda mi į dūmtraukį šilt ą orą šilumą pučian čiu ventiliatoriumi, plaukų džiovintuvu arba degindami mažą popieriaus kiekį nukreipiant šilto oro srovę į valymo angas. Sukūrinės degimo kameros atveju valymo angos (3 vnt.) yra už pelenų talpyklos.

UŽKŪRIMAS

Užkuriant ugnį, pirmiausia paimkite penktadalį pirmojo įkrovimo malkų ir sukap okite jas į 1 - 2 cm storio pagaliu kus. Sudėkite malkas į pakurą taip, kaip parodyta 6 pav. Taip pagerinsite trauką. Į vidurį sudėkite jau sukapotus pagaliukus ir uždegimo tabletę. Užkurkite ugnį ir uždarykite dureles.

Modeliuose su viršutiniu dūmtraukio prijungimu trauką įkūrimo metu galima pagerinti atidarius tiesioginės traukos sklendę. Esant blogai traukai, tiesioginės traukos sklendę galima laikyti atidaryta ne ilgiau 5–10 minučių. Po to ją būtina uždaryti. Jeigu kūrenimo metu visgi tiesioginės traukos sklendė yra atidaryta, temperatūra kamine pakyla iki pavojingai aukštos temperatūros, kyla gaisro pavojus.

Modeliuose su apatiniu dūmtraukio prijungimu, esant nepakankamai trauka i įkūrimo metu, degim ą galima pagreitinti atid arant pelenų dėžėje esančią svirtį ir palaikant atidarytą 5–10 minučių nuo uždegimo pradžios. Tada pelenų dėžė bus pravira ir į židinį pateks daugiau oro. Svir tis gali būti naudojam a tik įkūrimo metu, tači au jos nereiktų naudoti norint užtikrinti švarų degimą.

PAPILDOMŲ MALKŲ DĖJIMAS

Įdėkite papildomai malkų tik po to, kai prieš tai įdėtosios sudegė beveik iki anglių ir matomi nedideli, bet ryškūs liepsnos liežuviai. malkas padėkite ant pakuros grotelių taip, kad jos nebūtų per arti krosnies durelių. neprikraukite į degimo kamerą malkų virš nurodytos ribos, t. y. virš oro angos (tulikivi sukūrinės degimo kameros modeliai, 7 pav.). k ūrenant krosnį įpras tai, rekomenduojama mal kas sudėti per 3-4 ka rtus. švariam degi mui užtikrinti laiky kite krosnies dureles uždarytas.

KŪRENIMO PABAIGA

Kai paskutinės įdėtos malkos sudegs iki anglių, pasukite oro padavimo reguliatorių į rusenančių anglių padėtį ir sustumkite anglis nuo degimo kameros kraš tų ant pakuros grotelių (8 pa v.). Pažarstykite anglis keletą kartų, kol jos visiškai sudegs. Po to uždarykite oro padavimo reguliatorių ir uždarykite dūmtraukio sklendę iki galo (jei yra įmontuota).

Turėkite omeny, kad smalkės yra bekvapės, beskonės, bespalvės ir nuodingos dujos, todėl būkite atsargūs!

Kūrenimo metu i r dar kurį laiką po kūreni mo kai kurios krosnies dalys, pvz., rankenėlės, durelių rėmas ir vidinės dalys gali būti labai karštos. Dėl degimo paviršiaus struktūros krosnies paviršius būna karščiausias praėjus pusei – dviem valandoms nuo to momento, kai sudega paskutinės malkos. Kad išvengtumėte krosnies perkaitinimo, vadovaukitės šia instrukcija. ant krosnies-židinio, atbrailos

arba arti krosnies-židinio nelaikykite daiktų, pagamintų iš lengvai įsiliepsnojančių medžiagų.

Valymas ir priežiūra

PRIEŠ KŪRENIMĄ

Kiekvieną kartą prieš kūrenimą iš degimo kameros reikia pašalinti pelenus. Tulikivi sukūrinės degimo kameros atveju reikia išvalyti ir piltuvą ir tarp degimo kameros bei piltuvo esančias oro padavimo angas. patik rinkite, ar pelenų tal pykla neperpildy ta. Pelenų talpyklą reikia ištuš tinti prieš tai, kai pelenų kiekis talpykloje pasieks apatinį žymės kraštą. Valant pelenų talpyklą pageidautina išvalyti ir po ja

Oro padavimo reguliatoriaus padėtys, Tulikivi sukūrinė degimo kamera

Degimo fazė Oro padavimo reguliatoriaus padėtis (pelenų talpyklos durelėse)

Degimas Padėtis +

Anglys žėruoja Padėtis l

Anglys užgesusios Padėtis -

Page 46

esančiame padėkle susikaupusius pelenus. Saugumui užtikrinti visus veiksmus su pelenais atlikite tik tada, kai pelenai bus visiškai atvėsę. Jei pelenams valyti naudojate siurblį, įsitikinkite, kad prie jo prijungtas priedas pelenų valymui. Saugumo sumetimais valymo darbus atlikite tik tada, kai židinys ir pelenai atvėsę.

UGNIES AKMENS PAVIRŠIAUS VALYMAS

Valykite židinį tik jam atšalus. Reguliariai valydami židinį naudokite silpną valiklio koncentratą. Dėmes taip pat galima nuvalyti trinant valikliu. Leiskite valikliui kurį laiką įsigerti ir tada nusausinkite ir atsargiai nuvalykite akmens paviršių. Aliejaus ir sunkiau išvalomos dėmės gali būti pašalinamos su specialiu Tulikivi valikliu, kurį galite užsisakyti pas savo Tulikivi atstovą. Sekite instrukcijas ant indelio. Taip pat galite naudoti ir stabdžių riebalų šalinimo priemonę, kurią galite įsigyti automobilių detalių parduotuvėje. Nelygus paviršius geriausiai nusivalo su minkštu šepečiu. Švitrinis popierius (400 klasės) gali būti naudojamas glotnaus muilo akmens paviršiaus valymui. Nenaudokite švitrinio popieriaus ant reljefinio paviršiaus. Mažus įbrėžimus taip pat galite pašalinti su švitriniu popieriumi. Trinkite iki sekančio sluoksnio, kad neliktų akivaizdžių perėjimo žymių. Švitrinimo dulkes nuvalykite drėgna šluoste.

DAŽYTO TULIKIVI AKMENS VALYMAS

„Tulikivi“ dažai yra skirti dažyti ugnies akmens ir reljefinių paviršių (pvz., Aalto ir Kid e) židiniams. Val yti židinį galima tik vi siškai jam atvėsus. Kasdien židinio paviršių valykite sudrėkinta šluoste. Jei pri-

reiks, galite paviršių valy ti su vandeniu ir trupuč iu plovimo skysčio. Dažytos dangos negalima trinti per stipriai. Norėdami panaikinti valymo dėmes ar spalvų skirtumus (ypač juodos spalvos židiniams), židinio paviršių valykite su kempine. Šviesios spalvos paviršiui valyti naudokite „Tulikivi“ ugnies akmens priežiūros priemones. Naudojimosi instrukcijos ieškokite pakuotėje. „Tulikivi“ priežiūros priemonių negalima naudoti židiniams, dengtiems juodos spalvos dažais. Įsisenėjusias ar sunkiai v alomas dėmes reikia nuv alyti ir nusitrynusį plotą iš naujo padengti „Tulikivi“ dažais. Dažų instrukciją rasite „Tulikivi“ dažų rinkinio pakuotėje.

DURELIŲ STIKLO IR RĖMO VALYMAS

Tulikivi židinių durelės sukurtos taip, kad cirkuliuojantis oras išlaikytų šv arų stiklą. Jei stikl as vis dėlto apsineša, žid iniui atvėsus, nuvalykite jį. Galite stiklą nuvalyti su pelenais. Pelenai yra ekologiškas valiklis, be to, jie visada po ranka. Drėgnu popieriniu rankšluosčiu paimkite truputį pelenų ir nuvalykite stiklą. Nuvalykite stiklą su drėgnu popieriniu rankšluosčiu ir atsargiai nusausinkite (Pa v.12).

Gamintojas nėra atsakingas už nepatvirtintus židinio pakeitimus ar modifikacijas. Leidžiami tik gamintojo patvirtinti ir teisingai sumontuoti priedai ir atsarginės dalys.

REGULIARUS SUODŽIŲ ŠALINIMAS

Židinys turi b ūti reguliariai valoma s nuo suodžių, bent j au kartą metuose. Valant suodžius būtina laikytis atitinkamų šalies, vietinių ir

priešgaisrinių reikalavimų. Atsargiai atidarykite pravalas, kad nesugadintumė te tarpinių. Po valymo įsiti kinkite, kad pravalos ir pe leninė tvarkingai sudėtos atgal. Uždarykite pakuros dureles. Kiekvienais metais išimk ite sukūrinės degimo kameros sienelių plokštes ir pašalinkite tarp piltuvo ir degimo kameros sienelių susikaupusius pelenus. Valant degimo kameros sienelės turi būti atvėsusios. Rekomenduojama pasikviesti kaminkrėtį, kad jis išvalytų degimo kamerą.

Trikdžių šalinimas

Elektrinė oro šalinimo įranga gali sukelti oro srautų problemas, ypač jei naudojami mechaniniai šalintuvai. Galingas garų surinkėjas gali sukurti žemą slėgį, dėl kurio pablogėja židinio trauka. Žemas slėgis, drėgmė ir vėjas gali turėti įtakos židinio veikimui. Žemo slėgio sąlygomis trauka visada yra silpnesnė, nei gero oro ar minusinėmis sąlygomis.

Jei židinys ku rį laiką nebuvo naudota s, išmetimo kanaluose k aupiasi kondensatas. Vasarą šią problemą galima spręsti pa liekant išmetimo sklendę kiek pravirą. Tai neleidžia drėgmei kauptis dūmtraukyje. Prastos židinio traukos priežastis dažnai gali būti labai paprasta. Jei trauka yra prasta vėjui pučiant tam tikra kryptimi, tai nėra židin io ar sklendės proble ma. Problemos prieža stis gali būti šalia esantis me dis, miškas, didelis kal nas, skardis ar net stogo forma. Problemą galite išspręsti nukirtę medį ar medžius, padidinę dūmtraukio aukštį arba tiesiog nenaudodami židinio tam tikromis vėjo sąlygomis. Jei vienu metu naudojate daugiau nei vieną židinį, įsitikinkite, kad yra pakankamas oro pritekėjimas į patalpą.

Page 47

10. 12.8.

11.

LIT

JEI TRAUKA NEPAK ANK AMA ARBA JEI ŽIDINYS RŪKSTA NAUDOJIMO METU:

• Išjunkite visas ventiliacijos sistemas, garų surinktuvą, vakuuminį šalintuvą.

• Įsitikinkite, kad dūmtraukio sklendė yra atvira.

• Atidarykite langą arba duris.

• Truputį praverkite židinio pakuros dureles.

• Patikrinkite ar tar pai tarp skydelių nėr a užsikimšę ir ar oro pada -

vimo angos židinio priekyje yra atviros.

• Patikrinkite ar pastato išorėje esančios oro padavimo angos nėra užsikišusios.

• Jei niekas iš išvardintų punktų nepadeda, kreipkitės į savo dūmtraukio meistrą arba į jūsų „Tulikivi“ atstovą.

DŪMTRAUKIO GAISRO ATVEJU:

• Pastumkite oro padavimo sklendę į „uždarą“ padėtį.

• Pakuros dureles laikykite uždarytas.

• Susisiekite su priešgaisrinės pagalbos tarnyba, net jei ugnis jau

užgesinta.

• Nebandykite gesinti ugnies vandeniu.

• Po dūmtraukio gaisro, būtina išsikviesti dūmtraukių specialistą,

kad būtų įvertinta ar dūmtraukis ir židinys gali būti toliau naudojamas.

Page 48

1. 2.

Pri namestitvi in uporabi vašega kamina ter pri odstranjevanju saj in izbiranju kuriva, vedno upoštevajte veljavne državne in lokalne uredbe.

Kamin uporabljajte pazljivo. Ne zapirajte dimne lopute ali odjema zraka prehitro, saj lahko pride do nastajanja nevarnega ogljikovega monoksida.

Začetek uporabe kamina

SUŠENJE K AMINA

Po namestitvi pustite, da se kamin suši pri sobni temperature (+20°C) 3 do 4 dni. Vratca kurišča in vzdrževalna vratca ter loputa (če je nameščena) naj ostanejo odprta. Tudi nadzorna ročica naj bo v položaju«odprto.

POSTOPNO OGREVANJE

Po sušenju postopoma ogrevajte kamin 3 do 4 dni. Pr vi dan ogrejte le toliko, da v kamin naložite četrtino (približno 1kg) suhih drv. Naj zgorijo v celoti, nato pustite, da se kamin ohladi. Naslednji dan ogrejte kamin tako, da naložite drva do polovice (prib ližno 2 kg) in zopet pustite, da se kamin ohladi. Tretji dan naložite in zakurite v kaminu z enk ratno količino drv ( pr ibližno 3 kg) in pustite, da se kamin ohladi . Vaš kamin je sedaj pripravl jen za vsakodnevno upor abo.

KURIVO

Za vaš kamin so uporabne vse vrste lesa in lesnih peletov. Uporabljajte samo su h les (vsebnost vlage pod 20%). Dr va prinesite noter en dan pred kurjenjem. Tako se bodo segrela na sobno temperaturo, površina pa se bo posušila. Uporabljajte drva premera 5-10 cm; priporoč ljive dolžine 25-35 cm. Okrogla drva ved no razcepite.

Vaš kamin ni namenjen sežiganju smeti in drugih odpadkov. Za vžiganje kaminske peči nikdar ne uporabljajte vnetljivih tekočin.

KOLIČINA LESA

Največja količina lesa, ki lahko gori v vašem kaminu med vsakim kurjenjem je približno 1 kg na 100 kg mase kamina. Torej lahko na primer: ku rite 13 kg les a za kurjenje v kaminu, ki teh ta 1300 kg. P riporočljiva največja količina lesa in velikost nadaljnjih polnjenj za vsak model se nahaja v tabeli na zadnji strani tega priročnika za uporabo. Če imate poseb en model, uporabite zgora j navedene smernice.

Dnevno kurjenje

PREVERJANJE REŠETKE IN KURIŠČA

Pred kurjenj em se prepričajte, da je rešetk a (slika 1) čista in da po - soda za pepel n i polna. Pri praznjenju p osode za pepel (slika 2) odprite vratca za vzdrževanje, posodo pazljivo izvlecite in jo pokrite s pokrovom. Po praznjenju preverite, da je posoda pravilno nameščena. Posoda naj bo med kurjenjem vedno na svojem mestu. Za-

radi vaše varnosti odstranjujte pepel šele, ko se ohladi. Čisti pepel lahko uporabite kot gnojilo v vašem vrtu.

ZAGOTAVLJANJE ZADOSTNEGA DOVAJANJA ZR AKA

Odprite lopu to (če je namešče na) in zagotovite zadosten vlek zraka. Preverite, da v zračni h kanalih ni zamaškov in da pred n jimi ni ovir, ki bi preprečevale pretok zraka. Če je odjem zraka napeljan od zunaj, preverite tudi , da ni dr ugih ovir - snega ali odpadkov, na prim er. Po potrebi izklopite tudi kuhinjsko napo ali druge prezračevalne sisteme. Zračni dovodi na vašem kaminu so nameščeni na spodnjem delu vratc za vzdrževanje, druga možnost pa je, da je odjem zraka speljan pod k aminom neposredno o d zunaj. Pred kurjenjem pus tite dimno loputo 5-10 minut odprto (slika 3) in dovod zraka premaknite v položaj »izgorevanje« (slika 4).

ZAGOTAVLJANJE PRIMERNEGA VLEKA

Preden zakurite, vedno preverite, da imate primeren vlek. Kos papirja, ki ste ga zme čkali v kroglo položite na reš etko, prižgite in zaprite vratca (sl ika 5). Če ogenj zagori z izrazitimi navpičnimi pla- meni je vlek primeren. V neugodnih pogojih lahko izboljšate delovanje dimnika tako, da ga segrevate z fenom ali gorilnikom ali pa v osnovnem kana lu prižgete kos papirja. Pri kam inih s krožno komoro so čistilne o dprtine (3 kom.) nameščene izza posode za pepel . Pri modelih z vgrajeno dušilno loputo, lahko izboljšate vlek tako, da v fazi prižiganja o dprete obvodni dušilnik . Dušilnik je lahko odpr t 5 do 10 minut med prižiga njem, potem pa ga je potrebno za preti. Če du-

Page 49

1. 5.4.

SLV

šilnik pusti te odprt dalj časa med g orenjem, lahko pride do tak šnega dviga temper ature v dimovodu, da nastane n evarnost poškodbe dimovoda zaradi pregrevanja in do možnega požara.

PRIŽIGANJE PRVO NAL AGANJE DRV

Ogenj zanet ite tako, da v kurišče najprej pol ožite 1-2 cm debel e trske, nato položite večje kose d rv po dolgem in počez, da j e omogočen boljši preto k zraka. Na koncu naložite tanjš a drva in vmes polo žite ku rilno kocko (sl ika 6). Prižgite ogenj in zaprite vra tca kamina. Pri modelih, ki so opremljeni z obvodno loputo (modeli z zračenjem zgoraj), lahko začetni vlek izboljšate tako, da v fazi prižiganja odprete obvodno loputo. Obvodna loputa je lahko med prižiganjem odprta samo 5-10 minut, potem pa jo je potrebno zapreti. Če obvodno loputo pustite odprto dalj časa med gorenjem, lahko pride do takšnega dviga temperature v dimovodu, da nastane nevarnost poškodb e dimovoda zaradi pregreva nja in do možnega požara.

Pri modelih z zr ačenjem na podnožju la hko pospešite izgorevanje v fazi prižiganja tako, da 15 minut po prižiganju ognja, pretaknete ročico v posodi za p epel v odprt polož aj. Posoda za pepel ostan e malce odpr ta tako da v kurišče dostopa dodatna količina zraka. Da bi zagotovili čisto izgorevanje se to ročico ne sme uporabljati nikdar, razen med prižiganjem.

DODAJANJE DRV

Drva dodajajte le, ko prejšnja skoraj pogorijo in ko je ogenj majhen pa še vedno viden. Drv na re šetko naložite križem tako, da drva ne

segajo do viš ine vratc. Izogibajte se polnj enju kurišča preko viši ne, ki jo označujejo zra čne reže v ploščah kuri šča. (Tulikivi krožna komora , slika 7). Pri običajnem kurjenju priporočamo 3-4 dodatna polnjenja. Da zagotovite či sto izgorevanje, naj bodo vratca ved no zaprta.

PRENEHANJE KURJENJA

Ko so drva pogorela, ročico za dovod zraka premaknite v položaj ''žerjavica'' (slika 8) in s primerno grebljico spravite žerjavico od robov preko rešetke (slika 9). Nekajkrat podrezajte v žerjavico dokler ne pogori v celoti. potem pretaknite ročico za nadzor zraka v položaj »zaprto« (sli ka 10). Končno zaprite dušilno loputo (v kolikor je nameščena)(s li ka 11).

Opozorilo! Ogljikov monoksid je strupen plin brez vonja, okusa in barve, zato bodite previdni.

Med gorenjem , pa še dalj časa po tem, so dolo čeni deli kamina, kot so: ročaji, okvir vratc in deli v notranjosti lahko vroči. Še posebej steklo na vratcih med gorenjem postane izjemno vroče, zato se morajo vsi – še p osebej pa otroci – paziti vročih de lov kamina. Zaradi zgradbe z zunanjim jedrom so površine kamina najbolj vroče po uri in pol do dveh urah po izgorevanju zadnjega polnjenja. Da bi preprečili pregrevanje, upoštevajte navodila v tem priročniku. Nikdar ne odlagajte predmetov iz gorljivih materialov na ali v bližino kamina, niti na njegove obloge ali opremo.

Čiščenje in vzdrževanje

PRED KURJENJEM

Pred vsakim ku rjenjem vedno očist ite pepel, ki je naložen na reše tki. Če je kamin oprem ljen s Tulikivi krožno komoro, očis tite pepel tudi z dimne rešetke in iz zra čnikov, ki se nahajaj o med stenami kurišča in dimno rešetko in dovajajo zrak za vžig ognja. Preverite, da posoda za pepel ni polna. Izpraznite jo še preden pepel v posodi preseže spodnji rob oznake. Pri praznjenju posode za pepel se izplača istočasno očistiti tudi pepel, ki je zašel na ploščo pod posodo. Zaradi vaše varnosti, s pepelom delajte šele ko je ohlajen.

Kontrola izgorevanja Tulikivi – krožna komora

Faza izgorevanja Dovod zraka (na vratcih za vzdrževanje)

Gorenje Položaj +

Žerjavica Položaj l

Ogorki – hladni Položaj -

Page 50

Če za čiščenje kamina uporabljate sesalnik, se prepričajte, da uporabljate pravilni nastavek za pepel. Iz varnostnih razlogov izvajajte čiščenje pepela le takrat, ko je kamin hladen in ne vsebuje vročega pepela.

ČIŠČENJE POVRŠINE IZ LOJEVCA

Kamin čistite samo, ko je hladen. Čiščenje površine kamina z nizko-koncentriran im čistilnim sredstvo m spada pod opravila redn ega čiščenja . Čistilna tekočina naj nek aj časa deluje, potem jo izperi te in pazljivo osušite površino kamna. Trdovratne madeže masti in stearina lahko odstranite z gladke površine lojevca z uporabo čistila Tulikivi Cleani ng Agent 4, ki ga lahko naročite pr i vašem zastopniku Tulikivi. Upoštevajte navodila na embalaži. Maščobo in stearin lahko odstranite tud i s čistilnim pršilom za zavore/sklo pke, ki ga lahko nabavite v trgovinah z dodatno opremo ali na bencinskih črpalkah. Grobe površine najbolje očistite z mehko žično ščetko. Za odstranjevanje mad ežev z gladke površine kamn a lahko uporabite brusilni papir (granu lacije 400). Brusilnega pa pirja ne uporabljajte za gro be površine. Z br usilnim papirjem lah ko odstranite tu di manjše praske. Površino lojevca brusite previdn o. Brusite vse do stika, da ne ostane okrog površine, ki jo brusite neobdelan rob. Za odstranjevanje brusnega prahu s površine uporabite vlažno krpo.

ČIŠČENJE POVRŠINE KRITE Z BARVO TULIKIVI

Premaz Tulikivi Color s e uporablja za prekriva nje kaminov iz lojevca Tulikivi in kaminov z oblikovano površino (npr. Aalto in Kide). Kamin

čistite šele ta krat, ko se popolnoma oh ladi. Sesanje površ ine kamina in odstranjevanje prahu z mokro krpo predstavlja del rednega čiščenja. Po potrebi očistite površino kamina z malo pralnega sredstva razredčenega v vodi. Prekrivnega sloja ne drgnite pretirano. Madeže, ki ostanejo po brisanju in morebitne neenakosti v barvi prevleke lahko ods tranite s pomočjo gobi ce., kar še posebej velja za površine pre krite s temno Tulikivi Colour Dark ba rvo. Sveže madeže od maščob ods tranite s površin svetlih Tulikiv i Color premazov s pomočjo čistila za lojevecTulikivi Care Cleaning Agent. Upoštevajte navodila na embalaži.

Pomembno! Čistila Tulikivi Care Cleaning Agent ne uporabljajte na površinah prekritih s temnim Tulikivi Color Dark premazom. Trdovratne madeže je potrebno odstraniti , poškodovano površino pa prekriti s premazom Tulikivi Color. Navodilo za uporabo premaza Tulikivi Color najdete v kompletu Tulikivi Color.

ČIŠČENJE STEKLA NA VRATIH IN OKVIR JA

Vratca kamina so zasnovana tako, da jih pretok zraka ohranja od znotraj čista. Če se vratca umažejo, jih očistite, ko se kamin ohladi.

To lahko storite s pepelom, ki je ekološko čist in vedno pri roki. Z vlažno papi rnato brisačo poberite ne kaj finega pepela iz poso de za pepel ter nežn o podrgnite po steklu. steklo ob rišite z vlažno papirnato brisačo in ga na koncu osušite (s lik a 12).

Za čiščenje okvira vratc kurišča lahko uporabite blago milnico. Za čiščenje ne uporabljajte čistil, ki vsebujejo topila.

Proizvajalec ne prevzema nobene odgovornos ti za nepooblaščene ali neodobrene spremembe ali dodatke na kaminu. Za vgradnjo je dovoljena samo uporaba pravilno nameščene dodatne opreme in delov, ki jih je odobril proizvajalec.

REDNO ODSTRANJEVANJE SAJ

Saje iz kamina je potrebno odstraniti ob rednem čiščenju in sicer vsaj enkrat l etno. Čiščenje saj iz kamina je potrebno izvajati v skladu z državnimi in lokalnimi predpisi. Pred čiščenjem saj zaščitite kamin in okolico pred umazanijo. Čistilne odprtine odprite pazljivo, da ne poškodujete tesnil. Po odstranjevanju saj se prepričajte, da so odprtine za čiščenje in posoda za pepel na svojih mestih. Zaprite vratca kamina.

Če imate kamin, ki je opremljen s krožno komoro, morate enkrat letno privzdigniti stenske plošče in očistiti pepel, ki je zašel med dimno rešetko in stene kurišča. Med čiščenjem mora biti kurišče hladno. Ko vam dimnikar pride omesti dimnik, naj vam očisti tudi kurišče.

Page 51

10. 12.8.

11.

SLV

Odpravljanje težav

Če so nastavit ve napačne, lahko mehan sko prezračevanje povzroči težave s pretokom zraka, še posebej ko gre za mehanske ekstraktorje. Močna ku hinjska napa lahko povzroč i lokalni padec tlaka, za radi česar bo vlek skozi kamin šibkejši.

Nizek pritisk, vla ga ali močan veter lahko povzroč ijo neobičajne p ogoje za pretok zraka in s tem slabše izgorevanje. Ko je zračni tlak nizek, je gorenje vedno slabše kot takrat, ko je vreme lepo a li temperatura pod ničlo.

Če kamina dolgo niste uporabljali, se v njem lahko pojavi kondenzat. Tej težavi se lahko izognete, če pustite poleti, ko vas ni doma dlje časa, l oputo dlje časa delno odp rto. Ta ko boste prepreči li kondenzacijo vlage.

Razlogi za slab vl ek so lahko tudi v vaši okolici. Č e je vlek slab takrat, ko veter piha iz določene smeri, se napa ne skriva v dimovodu ali kaminu. Krivec je lahko bližina dreves, strnjen gozd, visok hrib, pobočje ali celo oblika vaše strehe. Težavo lahko rešite tako, da nekaj dreves posekate, dvignete dimnik ali preprosto kamina ne uporabljate ob neugodnih vetrovnih razmerah. Če uporabljate več kaminov naenkrat, se prepričajte, da pretok zraka zadošča za vse potrebe.

KAJ STORITI ČE JE VLEK ŠIBAK ALI ČE SE MED UPORABO IZ KAMINA KADI

• Izklopite prezračevalni sistem in napo

• Preverite, če de dimna loputa odprta.

• Odprite vrata ali okna.

• Malo odprite vratca kamina.

•

Preverite, da reže med plo ščami niso zamaše ne in da so odjemniki zraka na sprednji strani vodnika drv/peletov odprta.

• Če je zrak za izgorevanje napeljan od zunaj, preverite, da odjemniki zraka za izgorevanje niso zamašeni z zunanje strani.

• Če nobeden od ukre pov ne pomaga, se obrnete na dimnikarja ali na pooblaščenega Tulikivi zastopnika.

V PRIMERU OGNJA V DIMNIKU:

• Ročico za dovod zraka pretaknite v položaj »zaprto«.

• Vratca kamina naj bodo zaprta.

• Takoj pokličite gasilce, čeprav je ogenj medtem že ugasnil.

• Ognja ne poskušajte gasiti z vodo.

•

Po požaru v dimn iku mora dimnikar -pred n aslednjo uporabo ka mina- preveriti tako dimovod kot kamin.

Page 52

1. 2.

Przy montażu, użytkowaniu, czyszczeniu oraz w wyborze opału należy dostosować się do narodowych, regionalnych, lokalnych przepisów.

Bądźcie Pań stwo ostrożni w użytkowaniu p ieca. Szyber rur y komina ( jeśli występuje ) oraz rygle dopływu powietrza nie mogą zostać za wcześnie zamknięte, ponieważ stwarza to niebezpieczeństwo powstaniu tlenku węgla.

Eksploatacja

SCHNIĘCIE PALENISKA

Po montażu czas schnięcia Państwa Tulikivi pieca , to 3-4dni przy temperaturze po mieszczenia ( + 20oC ) z otworzonymi drzwi czkami paleniska - popielnika oraz szybra komina (jeśli występuje).

PIERWSZE ROZPALANIE PIECA

W załączeniu można przystąpić do nagrzewania - osuszania 3-4 dniowego pieca. W pierwszym dniu należy rozpalić jedną czwartą ws adu paleniska (ok.1kg) suchym drewnem . Pozostawcie Państwo drewno spaleniu i później piec ochłodzeniu. W dniu następnym nagrzewamy piec połową wsadu paleniska (ok. 2kg) i później pozostawiamy piec ochłodzeniu. W dniu trzecim cały wsad paleniska mogą Państwo już spalić oraz nadal pozostawić

- ochłodzeniu. I na tym - czas osuszania - nagrzewania jest zakończony.

MATERIAŁ OPAŁOWY

Do palenia w piecach można stosować każdy rodzaj drewna oraz peletu z drewna. Używać drewna suchego (wilgotność poniżej 20%). Polecamy np. drewno do palenia w dniu następnym złożyć w okolicach pieca w temperaturze pokojowej celem ogrzania, wyschnięcia powierzchni zewnętrznej drewna.Używać drewna o średnicy od 4-10cm. Zalecana długość to 25-30cm. Okrągłe kawałki drewna prosimy zawsze przerąbać.

Piece - paleni ska nie są przeznaczone do spala nia śmieci i odpadów. Prosimy nie używać płynnych paliw i podpałek.

ILOŚCI OPAŁU - DREWNA

Maksymalna dawka procesu palenia wynosi ok. 1kg /100kg masy pieca. Np.w pie cu o masie 1300kg można spal ić max.13kg. drewna. Na ostatniej stronie znajdą Państwo tabelę zawierającą zalecane

- maksymalne dawki i dokładki drewna dla każdego modelu pieca.

Przy modelach na zamówienie specjalne należy kierować się zamieszczonymi poleceniami.

Codzienne palenie

KONTROLA RUSZTA I POJEMNIK A NA POPIÓŁ

Przed rozpaleniem proszę sprawdzić czystość ruszta (fo t.1) i zawartość pojemnika na popiół. Otworzyć drzwiczki popielnika, ostrożnie wysunąć pojemnik z popiołem (fot.2). oraz założyć

przykrywę pojemnika. Po opróżnieniu proszę sprawdzić czy pojemnik umieszczony jest na swoim miejscu. Podczas procesu spalania ze względów bezpieczeństwa proszę nie wyjmować pojemnika. Po ostygnięciu pojemnik wyciągać. Nie szkodliwy dla środowiska popiół z drewna można używać jako nawóz pod sadzonki w ogródkach.

WYSTARCZAJĄCY DOPŁYW POWIETRZA

Otworzyć szyber (jeśli występuje) oraz sprawdzić dopływ powietrza czy jest wystarczający. Proszę sprawdzić czy kanały dopł ywu powietrza są wolne od za nieczyszczeń (np. śnieg, liście jeżeli dopływ powietrza jest z zewnątrz).

W razie potrzeby wyłączyć wyciąg kuchenny oraz wentylację mechaniczn ą. Wlot dopły wu powietrza znajduje się w d olnej części drzwiczek popielnika, jeśli nie jest doprowadzony bezpośrednio z zewnątrz.

Na początku, przed rozpaleniem proszę otworzyć szyber (jeśli występuje, fot.3) oraz pociągnąć i ustawić rygiel dopł ywu powietrza w pozycji spa lania 5-10 minut przed podpa leniem (fot.4).

WYSTARCZ AJĄCY CIĄG

Przed rozpaleniem proszę sprawdzić czy ciąg jest wystarczający. W tym celu sformować papier w kształcie piłki. Położyć na ruszt pieca, oraz podpalić zamykając drzwiczki (fot.5). Jeśli płomień

Page 53

1. 5.4.

POL

jasno do góry płonie - ciąg jest prawidłowy. Przy słabym ciągu można poruszyć p owietrze w kominie stosując suszar kę bądź lampę do grzania, dm uchając gorący m powietrzem w otworze wyczystki, lub rozpalając kawałkami papieru. W modelach wyposażonych w przepustnicę przelotu - bezpośredniego ciąg jest usprawniony

- otwierając przepustnicę w fazie rozpalania na 5-10 minut. W przypadku nie zamknięcia przepustnicy w określonym czasie może dojść do dużego wzrostu temperatury w kominie, która może spowodować jego przegrzaniem się i stworzyć zagrożenie samozapłonu komina. Modele z komor ą cyrkulacyjną wyposażone są w (3 szt.) wyczystki umieszczone za pojemnikiem na popiół.

ROZPALANIE

Do rozpalania prosimy u żywać ok. jedne j piątej z pierwszego wsadu paleniska, drobno porąbanych szczap drewna o średnicy 1 - 2 cm. Grubsze kawałki drewna prosimy położyć krzyżowo na ruszcie komory spalania. Na koniec ułożyć drobno porąbane szczapy drewna a pod szczapy podpałkę (fot.6). Podpalić i zamknąć drzwiczki komory paleniska. W modelach z podłączeniem górnym wyposażonych w przepustnicę przelotu bezpośredniego -ciąg komina można usprawnić –otwierając przepustnicę w fazie rozpalania maksymalnie na 5-10 minut, po czym zamknąć. W przypadku nie zamknięcia przepustnicy w określonym czasie może dojść do dużego wzrostu temperatury w komi nie, która może doprowadzić do jego przegrzania i uszkodzenia oraz stworzyć zagrożenie samozapłonu komina.

W modelach z p odłączeniem do lnym, wyposażonych w komorę cyrkulacyjną słaby ciąg fazy rozpalania można przyspieszyć pozostawiając otwartym - rygiel na 5-10 minut umieszczony na pojemniku popielnika. Przez co do komory cyrkulacyjnej poprzez lukę w klapie pojemnika dostaje się dodatkowe powietrze. Aby uzyskać proces czystego spalania, rygiel w pozycji otwartej powinien znajdować się tylko w fazie rozpalania.

DOKŁADANIE DREWNA

Podkładać należy dopiero po całkowitym spaleniu się poprzedniego wsadu drewna, w obecności małych płomieni. Kładąc kawałki drewna poprzecznie na rusztach, by nie dotykały bezpośrednio drzwiczek paleniska. Drewno uzupełniać tylko do granicy luk dopływu powietrza -panelów paleniska. (modele z komorą cyrkulacyjną Tulikivi (fot.7) Prz y znormalizowanym paleni u zaleca się trz y do czterech wsadów drewna. Pod czas użytkowania drzwiczki paleniska powinny być zamknięte, tworząc tym czysty proces spalania.

ZAKOŃCZENIE PALENIA

Po spaleniu si ę ostatniego wsadu drewna, r ygiel dopł ywu powietrza ustawić w pozycji Faza żaru (fot. 8). , żar z obrzeży przesunąć w środek rusztu tworząc zwartą warstwę (fot. 9) Rozgarniając kilkakrotnie, aby uległ całkowitemu spaleniu (fot. 10). Następnie zamknąć r ygiel dopły wu powietrza (pozycja -) oraz szyber komina (jesli występuje) (fot . 11).

Pamiętajcie Państwo! Tlenek węgla jest bezbarwnym, bezwon

- nym - trującym gazem, dlatego należy zachować szczególną ostrożność!

Podczas procesu palenia oraz długo po nim niektóre części pieca tj. rączka drzwiczek oraz częsci wewnętrzne paleniska będą gorące. W szczególności szyba drzwiczek paleniska podczas palenia będzie ekstremalnie gorąca. Także powinno się zwrócić szczególną uwagę na dzieci przed bardzo gorącymi elementami powierzchni pieca. Poprzez dwu płaszczową budowę pieca elementy zewnętrzne osiągną najwyższą temperaturę od pół do dwóch godzin po ukończeniu procesu palenia. Proszę postępować

Pozycje regulacji dopływu powietrza komora,

cyrkulacyjna Tulikivi

Stadium spalania Pozycja rygla dopływu powietrza

(znajduje się na drzwiczkach popielnika)

Faza spalania Pozycja +

Faza żaru Pozycjal

Wygaszenie żaru Pozycja -

Page 54

wg. instrukcji o bsługi i niedopuszczać d o przegrzania pieca. Pros imy nie przechow ywać i nie stawiać w okolic ach pieca materiałów ł atwo palnych.

Czyszczenie i konserwacja

PRZED ROZPALENIEM

Przed każdym rozpaleniem prosimy oczyścić ruszt, w paleniskach z komorą cyrkulacyjną dodatkowo-dysze dopływu powietrza szczeliny między panelami komory spalania z resztek popiołu. Proszę skontrolować zawartość pojemnika na popiół aby nie przekroczył zaznaczonej granicy. Przy opróżnianiu pojemnika, prosimy również dolną część komory popielnika z resztek popiołu oczyścić. Ze względu na bezpieczeństwo prosimy pojemnik z popiołem opróżniać po całkowitym wystygnięciu.

Jeśli do tego ce lu chcielibyśmy użyć o dkurzacza , należ y zastosować w połą czeniu –urządzenie dodatkowe, wch łaniające bezpośred nio popiół. Ze względu na bezpieczeństwo czynności związane z doglądem i czyszczeniem należy wykonywać po całkowitym wyziębieniu pieca i popiołu.

CZYSZCZENIE POWIERZCHNI STEATYTOWYCH

Czyszczenie powierzchni pieca przeprowadzać tylko w fazie całkowitego wyziębienia pieca. Przy pielęgnacji, powierzchnie steatytowe zmywać ściereczką lekko zwilżoną wodą z dodatkiem

delikatnego płynu do naczyń. Plamy można usunąć za pomocą działania p łynu do naczyń, pozostawiając namoczone na kilka minut nastę pnie dokładnie zmyw ając - pozostawić do wyschni ęcia. Uporczywe p lamy tłuszczu i stearyny usuwać ś rodkiem do steatytu Tulikivi Cleani ng Agent 4, który mogą Pa ństwo otrzymać w punkcie sprzedaży Tulikiv i. Plamy tłuszczu i stearyny można równ ież usunąć za pomocą środka z branży samochodowej do oczyszczania hamulców i sprzęgła. Powierzchnie ryflowane najlepiej oczyścić można za pomocą miękkiej szczotki drucianej. Plamy na gładkich powierzchniach najlepiej dają się usunąć papierem ściernym o gradacji 400. Nigdy nie szlifuj powierzchni ryflowanych gąbką ścierną. Papier ścierny pomaga również w usuwaniu drobn ych rys. Ostrożnie szlifuj powi erzchnie steatytowe. Ślady szlifowania dają się zgubić szlifując delikatnie cały element do następne j fugi. Po skończeniu cał y szlifowany element przemyć letnią wodą - z pyłu i dokładnie wysuszyć.

CZYSZCZENIE POWŁOKI TULIKIVI -COLOR

Powłoka Tulikivi Color stosowana jest w piecach celem pokrycia powierzchni zewnętrznej steatytu i materiału Tulikivi Figure (np. modele Aalto i Kide ). Czyszczenie możliwe jest tylko w fazie wychłodzonej pieca. Przy regularnej pielęgnacji odkurzyć powierzchnie i następnie przetrzeć kurz wilgotną ściereczką. Jeśli jest konieczne, powierzchnie pieca przemyć wodą z dodatkiem płynu do mycia naczyń. Proszę zwrócić uwagę ,iż powierzchniapowłoka nie powinna być zbyt mocno szorowana. Zmywać całą powierzchnie równomiernie aby nie powstały możliwe różnice

w kolorze, szczególnie przy powierzchni Tulikivi Color Dark. Plamy tłuszczu z jasnej powierzchni Tulikivi Color można usunąć za pomocą środka Care Cleaning Agent. Stosując ją zgodnie z instrukcją, zamieszczoną na opakowaniu. Proszę pamiętać iż powierzchnia –Dark Tulikivi Color nie powinna być czyszczona za pomocą środka do powierzchni steatytu Tulikivi Care Cleaning Agent. Uporczywe plamy wymagają oczyszczenia i poprawy. Prosimy postępować zgodnie z dołączoną instrukcją i zestawem Color Kit do powierzchni Tulikivi Color.

CZYSZCZENIE SZYBY I RAMY DRZWICZEK

Drzwiczki Tulikiv i są tak skonstruowane aby cią g przepływa jącego w wewnątrz powietrz a utrzymywał szybę w ci ągłej czystośc i. Jeśli przypadk iem pojawi się zabrudzenie s adzy na szybie, niezwłoczn ie usuń w fazie całkowitego wyziębienia pieca. Popiół jest ekologicznym i zawsze dostępnym środkiem czyszczącym . Zwilżony wodą ręcznik papie rowy zatopić w drobnym popiele i czyścić zabrudzenia szyby. Następnie przemyć zwilżonym papierowym ręcznikiem kuchennym i dokładnie osuszyć (fo t.12).

Powierzchnie ramy drzwiczek przemywać wodą z dodatkiem delikatnego płynu do mycia naczyń. Nie używać środków z zawartością rozpuszczalników. Producent nie bierze odpowiedzialności za zmiany wykonane na konstrukcji oraz zabudowy pieca bez uprawnienia, wcześniejszej zgody i zezwolenia . Producent dopuszcza zastosowanie tylko oryginalnych części i elementów – fachowo montowanych.

Page 55

10. 12.8.

11.

POL

REGULARNE CZYSZCZENIE

Piece akumul acyjne muszą być regularn ie, przynajmniej raz w roku czyszczone. Przy czyszczeniu obowiązują przepisy narodowe, regionalne, lokalne. Przy otwieraniu w yczystek prosimy zachować szczególną ostrożność, aby nie spowodować uszkodzenia uszczelek. Po oczyszczeniu, prosimy sprawdzić czy wyczystki i pojemnik na p opiół znajdują si ę na właściwych mie jscach. Zamknąć drzwiczki paleniska.

W paleniskach z komorą cyrkulacyjną, raz w roku wyciągnąć panele komory paleniska, następnie podstawę ruszta i oczyścić komorę z zgromadzonego się w niej popiołu. Czynności należy przeprowadzać ty lko w stanie wychłodzonym p ieca. Mogą również Państwo skorzystać z pomocy kominiarza, po oczyszczeniu komina, oczyszczając komorę paleniska.

POSTĘPOWANIE W PRZYPADKU PROBLEMÓW FUNKCJONOWANIA.

Nieprawidłowo wyregulowana wentylacja nawiewno-wywiewna może spowodować problemy z ciągiem komina, tym bardziej jeśli jest to wentylacja mechaniczna. Duża wydajność wyciągu kuchennego wytwarza również w mieszkaniu podciśnienie, powodując tym osłabienie prawidłowego ciągu spalin.

Niż, wilgotność oraz silny wiatr mogą spowodować i zakłócić ciąg spal in w kominie. Przy występ owaniu niżu panuje zawsze słab y ciąg jak przy dobrej pogodzie oraz fazach mrozu.

Jeśli piec przez dłuższy czas nie był używany, wówczas bardzo szybko powstaje wilgotność w kominie. W okresie lata można ten problem rozwiązać, otwierając szyber (jeśli występuje). Co poprzez przep ływający cią g powietrza nie dopuszcza do sk raplania

- zawilgocenia komina. Przyczyną sł abego ciągu komin a może być również lokalizacja I

otoczenie, w której się d om znajduje. Jeśli pr zy pewnych kierunkach wiatru piec słabo ciągnie, nie jest to winą komina czy pieca. Przyczyną może być np. znajdujące się w pobliżu domu rosnące drzewo, obok gęsty las, duży pagórek, lub zbocze stok, czasami również forma dachu. Problem ten można rozwiązać: ścinając drzewa, rozbudowując wysokość komina lub przy pewnych kierunkach wiatru ograniczając stosowanie pieca.

Podczas eksploatacji innych pieców jednocześnie, należy

zapewnić wystarczającą ilość dopływu powietrza.

W PRZYPADKU BRAKU CIĄGU I WYDOBYWANIA SIĘ DYMU PODCZAS PROCESU PALENIA

•

Wyłączyć wentylację mechaniczną, wyciąg kuchenny oraz odkurzacz centralny.

• Sprawdzić czy szyber jest w pozycji otwartej.

• Otworzyć drzwi wejściowe lub okno.

• Lekko uchylić drzwiczki paleniska.

•

Skontrolować czy szczeliny dopływu powietrza w panelach paleniska są wolne od zanieczyszczeń.

•

W przypadk u dopływu pow ietrza z zewnątrz, skontrolować czy otwory powietrzne również poza domem są otwarte.

•

Jeśli ww. instrukcje nie pomogą prosimy skontaktować się z kominiarzem lub upoważnionym przedstawicielem Tulikivi.

W PRZYPADKU SAMOZAPALENIA SIĘ SADZY

• Zamknąć rygiel dopł yw powietrza.

• Drzwiczki paleniska trzymać zamknięte.

•

Koniecznie powiadomić lokalną straż pożarną, nawet jeśli samozapłon sadzy zostanie ugaszony.

• Płomień nie powinien być gaszony wodą.

•

Po samozapł onie sadzy , przed ponownym p aleniem piec i komin powinny być skontrolowane przez kominiarza.

Page 56

1. 2.

Při montáži , používání, čištěn í a s ohledem na používa né topivo musíte vždy dodržovat národní, regionální a místní předpisy.

Při provozu krbových kamen zachovávejte opatrnost. Nezavírejte klapku kouřovodu a přívody vzduchu příliš brzy, mohlo by to způsobit tvorbu nebezpečného oxidu uhelnatého!

Uvedení do provozu

VYSUŠENÍ TOPENIŠTĚ

Po montáži nechte krbová kamna Tulikivi 3–4 dny vyschnout při pokojové teplotě (+20 °C ) při otevřených dvířká ch topeniště a popelníku a otevřené větrací a škrticí klapce (je-li ve výbavě).

PRVNÍ ROZTOPENÍ KRBOVÝCH K AMEN

V návaznosti na to můžete začít s vysoušecím roztápěním, které trvá 3–4 dny. Prvn í den roztopte krbová kamna se čtv rtinou náplně topeniště (cca 1 kg) ze suchého d řeva. Nechte dřevo vyhořet a k rbová kamna potom o pět ochladit. Dalš í den roztopte krbová kamna s poloviční n áplní topeniště (cca 2 kg) a nechte je pak znov u ochladit. Třetího dne můžete již nechat vyhořet plnou náplň topeniště (cca 4 kg) a krbová kamna poté opět nechte ochladit. Vysoušecí roztápění je tím ukončeno.

TOPIVO

Ke spalování v krbových kamnech se mohou používat všechny druhy dřeva a dřevěných p elet. Používejte jen dobře v ysušené dřevo (s

obsahem vlh kosti do 20 %). Palivové dřevo na příš tí den doporučujeme již před chozího dne uložit v místn osti při pokojové teplotě, aby se ohřálo a v yschnul jeho povrch. Používejte palivové dřevo o pr ůměru 4–10 cm. Doporučená d élka je 25–30 cm, při topení v pečicí troubě podl e hloubky topeniště . Kulaté kusy dřeva vždy našt ípejte.

Topeniště není určen o ke spalování smetí a odpadků . Nepoužívejte žádná tekutá paliva, a to ani při zapalování!

MNOŽSTVÍ DŘEVA

Maximální množství dřeva spalované v topeništi činí v závislosti na způsobu tope ní cca 1 kg na 100 kg hmotnosti k rbových kamen. Můžete tedy např íklad v krbových kam nech o hmotnosti 1 300 kg spalovat v závisl osti na způsobu topení ne jvýše 13 kg dřeva. Maximální množ ství dřeva a přikláda né množství dopo ručené pro každý model najdete v tabulce na konci tohoto návodu k obsluze. Pokud jste si poříd ili speciální model , držte se výše uveden ého doporučení.

Denní topení

KONTROLA ROŠTU A POPELNÍKU

Před zapálením ohně se přesvědčte, že je rošt čistý (o br. 1) a popelník není plný. Při vyprázdnění popelníku otevřete dvířka popelníku, opat rně vyndejte popel ník ven (obr. 2) a odstraňte z něj ví ko. Po vyprázdnění dejte pozor, aby se popelník vrátil správně na své místo. Během topení popelník nevyjímejte. S popelem manipulujte

z bezpečnostních důvodů pouze ve vychladlém stavu. Ekologický dřevěný popel se může používat ke hnojení zahradních rostlin.

DOSTATEK SPALOVACÍHO VZDUCHU

Otevřete škrti cí klapku (je-li ve výbav ě) a zajistěte dostatečný pří vod spalovacího vzduchu. Přesvědčte se, že jsou přívodní vzduchové kanály volné a že se před nimi nenacházejí žádné předměty omezující proudění vzduchu (např. sníh nebo listí, pokud se spalovací vzduch přivádí přímo zvenku). V případě potřeby vypněte odtah a strojní větrání. Není-li spalovací vzduch přiváděn přímo zvenku, jsou přívodní vzduchové otvory topeniště umístěné pod klapkou popelníku.

Přibližně 5 – 10 minut před zapálením ohně otevřete úplně škrticí klapku (o br. 3) a nastavte regulační klapku do polohy spalování (obr. 4).

DOSTATEČ NÝ TAH

Před zatopení m v krbových kamnech v ždy vyzkoušejte, jestli je tah dostačující. Zmačkejte přitom kus papíru do kuličky. Položte papír na rošt, zapalte ho a zavřete dvířka topeniště (obr. 5). Pokud plamen hoří jasně a svisle, je tah dostatečný. Při špatném tahu můžete uvést vzduch v komíně do pohybu tak, že pomocí vysoušeče vlasů nebo páječky naženete horký vzduch do čisticího otvoru nebo v něm spálíte trochu papíru. U topenišť vybavených vířivou komorou jsou čisticí otvory (3 ks) umístěné za popelníkem. U modelů s plochým roštem jsou čisticí otvory umístěné po stranách, resp. vepředu na topeništi.

Page 57

1. 5.4.

CZE

U modelů s klapkou lze počáteční tah vylepšit tím, že během zapálení otevřete přepouštěcí klapku. Přepouštěcí klapka by měla být při zapalování otevřená po dobu asi 5–10 minut a poté uzavřena. Kdyby klapka zůstala otevřená déle, mohla by se teplota v kouřovodu zvýšit natolik, že by přehřátím došlo k poškození spalin nebo by mohlo dojít k požáru.

ZAPÁLENÍ

Pro zapálení ohně vezměte jednu pětinu z první nakládky a naštípejte na kusy o tloušťce 1–2 cm. Větší kusy rozložte křížem na sebe pro podporu toku vzduchu. Nahoru položte dříve naštípané třísky a p od ně pevný podpalovač (o br. 6). Zap alte a zavřete dvířka. U model ů s přepouštěcí klapkou (s horn ím odvětráním) lze počáteční tah vylepšit tím, že během zapálení otevřete přepouštěcí klapku. Pře pouštěcí klapka by mě la být při zapalování otevře ná po dobu asi 5–10 minut a poté uzavřena. Kdyby klapka zůstala otevřená déle, mohla by se teplota v kouřovodu zvýšit natolik, že by přehřátím došlo k poškození spalin nebo by mohlo dojít k požáru.

U modelů se spodním odvětráním lze spalování během zapalování urychlit oto čením páčky v pope lníku na 5–10 m inut do pozice otevřeno. Popelník zůstane lehce otevřen a do topeniště se dostane více vzduchu. Tuto páčku jindy než při zapalování nepoužívejte, jinak nelze zajistit čisté spalování.

PŘIKLÁDÁNÍ DŘEVA

Palivové dřevo při kládejte až poté, co předchozí nálož v yhoří téměř ke žhnutí a jsou vidět jen malé, ale zřetelné plameny. Polena po-

kládejte na rošt vždy napříč, aby se nenacházela přímo před dvířky topeniště. Topeniště neplňte nad výšku vymezenou v panelech přívodu vzduchu vzduchovou štěrbinou (modely s vířivou komorou Tulikivi, obr. 7). Při normálním topení se doporučuje troj- až čtyřn ásobné přikládán í. Během používán í musí být dvířka top eniště zavřená, aby bylo zaručeno čisté spalování.

UKONČENÍ TOPENÍ

Když vyhoří poslední nálož až do žhnutí, nastavte regulátor vzduchu do polohy fáze žhnutí (ob r. 8) a shrňte žhavé topivo na roštu na okraji tope niště do kompaktní vrs tvy (obr. 9). Žhavé topivo několikrát prohr ábněte, dokud úplně nev yhoří (ob r. 10). Zavřete pak regulátor vzduchu ( poloha „zavřeno“) a n akonec také škrticí klap ku (je-li ve výbavě), (ob r. 11) .

Pamatujte! Oxid u helnatý je jedovatý p lyn bez zápachu, chuti a b arvy, buďte proto opatrní!

Během topení a ještě dlouho potom mohou být určité části krbových kamen, např. rukojeti, rámy dvířek a vnitřní části topeniště, horké. Vzhledem ke skořepinové konstrukci je vnější plocha krbových kamen n ejvíce zahřátá teprve po p ůl hodině až dvou hod inách od spálení p oslední nálože dřeva. Aby n edošlo k přehřátí, d održujte pokyny v tomto návo du k obsluze. Na krbová kamna, je jich plášť nebo do jejich bezprostřední blízkosti neodkládejte žádné předměty z hořlavého materiálu.

Čištění a péče

PŘED ZATOPENÍM

Před každým zatop ením očistěte rošt a u krbov ých kamen s víři vou komorou navíc také podložku roštu a zapalovací trysky umístěné mezi stěnovými deskami a podložkou roštu od popela a nečistot. Zkontrolujte, jestli popelník není plný, a vyprázdněte ho dříve, než množstv í popela v popelník u přesáhne spodní ok raj značky. Při vyprázdnění musí te očistit spodní čás t popelníku od př ípadně nahromaděného volného popela. S popelem manipulujte z bezpečnostních důvodů pouze ve vychladlém stavu.

Polohy regulátoru pro primární vzduch, vířivá komora Tulikivi

Fáze spa lová ní Poloha páčky regulátoru vzduchu

(umístěné na dvířkách popelníku)

Fáze spalování Poloha +

Fáze žhnutí Poloha l

Vyhasnutí Poloha -

Page 58

Při použití vysavače se přesvědčte, že používáte nástavec na vysávání popela. Z bezpečnostních dů vodů provádějte údržbu krb ových kamen, pouze když jsou studená a neobsahují horký popel.

ČIŠTĚNÍ MASTKOVÉHO POVRCHU

Čistěte krbová kamna pouze po jejich úplném vychladnutí. Při každém pravidelném čištění utřete povrch krbových kamen slabým roztokem prostředku na my tí nádobí. Skvrny m ohou být odstraně ny pomocí prostředku na mytí nádobí. Nechte prostředek krátkou chvíli půs obit a následně jej jemn ě smyjte a povrch opatrně usušte. Těžko odstranitelných skvrn se můžete zbavit pomocí přípravku „Tulikivi Cleaning Ag ent 4“, který si můžete objednat u va šeho dealera Tulikivi. Ři ďte se návodem na obalu. Tuk a mastnota mo hou být též odstraně ny pomocí odmašťova če používaného v autose rvisech a na kontrolních sta nicích. Vroubkovaný povrch se nej lépe čistí pomocí jemné ho drátěného štětce. Brusný p apír (hrubost 400) mů že být použit pro odstranění skvrn na hladkém mastkovém povrchu. Nepoužívejte brusný papír na vroubkovaný povrch. Brusný papír může být též použit pro odstranění jemných škrábanců. Při broušení buďte opatrní, aby nedošlo ke zbytečnému vybroušení kamene. Pro setření prachu použijte vlhkou utěrku.

ČIŠTĚNÍ POVRCHŮ OPATŘENÝCH NÁTĚREM TULIKIVI

Barevný nátěr Tulikivi Color je určen pro mastková kamna Tulikivi (modely AA LTO a K IDE). Provádějte čištění k rbových kamen pouze po jejich v ychladnutí. Jako součá st běžného čisticí ho rituálu vysajte prach z povrchu pomocí vysavače a otřete suchým hadříkem.

V případě nutnosti jemně omyjte povrch slabým roztokem prostředku na mytí nádobí a vody. Nedrhněte povrch příliš silně. Pro vyhlazení drobných oděrek použijte houbičku. Houbičkou opatrně opracujte celý kámen pro vyrovnání barevných rozdílů, speciálně na kamnech, o patřených nátěrem Tulikivi Color Da rk. Pro vyčištění čerstvých mastných skvrn ze světlých povrchů Tulikivi Color použijte čisticí sadu Tulikivi Cleaning Agent. Postupujte podle návodu na obalu. Pozor! Nep oužívejte čisticí sadu Tuliki vi Cleaning Agent na povrchy opatřené tmavým nátěrem Tulikivi Color Dark. Těžko odstranitelné m astné skvrny musí být ods traněny a poškozená místa opět opatře na nátěrem Tulikivi Color. Návod na použití Tulikivi Co-

lor naleznete uvnitř balení sady Tulikivi Color.

ČIŠTĚNÍ SKLA A RÁMU DVÍŘEK

Dvířka krbových kamen Tulikivi byla navržena tak, aby protékající vzduch pomáhal zachovávat vnitřní stranu skla čistou. Pokud se sklo zakouř í, je dobré ho vyčistit hned po vychladnutí krbových kamen. K čiš tění skla můžete použít jemný popílek z krbových kamen, kter ý je ekologický a vždy po r uce. Vlhkým ubrouskem nab erte trochu jemnéh o popela a opatrně v yčistěte zašpiněnou č ást skla. Otřete vlhkým ubrouskem a pečlivě vysušte (ob r. 12).

K čištění rámu dvířek lze použít střední roztok prostředku na mytí nádobí. Nepoužívejte žádné čističe na bázi ředidel.

Výrobce nenese žádnou zodpovědnost za neschválené nebo neodborné úp ravy krbových kame n. Je dovoleno používat j edině doplňky a náhradní díly schválené výrobcem.

PRAVIDELNÉ ODSTRAŇOVÁNÍ POPELA

Krbová kamn a musí být čištěna pravi delně, nejméně jed nou za rok, pro odstran ění nánosů popela. Př i odstraňování pope la z krbových kamen je nezby tné dodržovat platné stá tní, regionální a místní n ormy. Opatrně otevřete čisticí průduchy tak, aby nedošlo k porušení těsnění. Po odstranění popela se přesvědčte, že jsou čisticí otvory dobře zavřeny a popelník je umístěn správně. Zavřete dvířka.

VYMETÁNÍ KOMÍNA A ČIŠTĚNÍ VÍŘIVÉHO TOPENIŠTĚ

U krbových kamen s vířivou komorou vyndejte jednou za rok přívodní vzduchové pa nely a odstraňte pope l nahromaděný mezi podložkou roštu a stěnami krbových kamen. Krbová kamna čistěte pouze v ochlazeném s tavu. Kominíka můžete také požá dat, aby při vymetání komína vyčistil i krbová kamna.

Řešení závad

Mechanická ve ntilace, zvláště pak ods ávací systémy, může zapříči nit nesprávn é proudění vzduchu v krbov ých kamnech. Silná dige stoř může zapř íčinit lokální po kles tlaku a slabý tah. Nízk ý tlak, vysoká vlhkost a silný ví tr mohou zapříči nit nesprávné proudě ní vzduchu krbovými kamny, a tak bránit v jejich používání. Tah je vždy slabší při nízkém tlaku v porovnání s dobrým počasím nebo teplotami pod bodem m razu. Pokud se krbová kamna del ší dobu nepoužívaj í, může se v kouřovodu v ytvářet kondenzát. V létě lze zabrá nit hromadění kond enzátu ponecháním kla pky kouřovodu lehce otevřené. Příčin y špatného tahu mohou bý t mnohdy banální . Když tah slábne

Page 59

10. 12.8.

11.

CZE

při silném vě tru z určitého směru, chyba není v komíně neb o krbových kamnech. Příčinou může být vysoký strom, hustý les, veliký kopec, nebo i tvar střechy. Tento problém lze vyřešit odstraněním vysokýc h stromů, zvýšením kom ína, nebo nepoužív áním krbových kamen při určitých povětrnostních podmínkách.

Při použití více krbových kamen najednou se ujistěte o dostatečném průtoku vzduchu.

NEDOSTATEČNÝ TAH, KOUŘENÍ BĚHEM TOPENÍ

• Vypněte všechny ventilační systémy, digestoře a centrální vy-

savač.

• Zkontrolujte, jestli je klapka kouřovodu otevřená.

• Otevřete venkovní dveře či okno.

• Velmi lehce přiotevřete dví řka krbových kamen.

•

Zkontrolujte, zda vzduchové m ezery mezi panely v topeniš ti jsou volné a jestli jsou přívody vzduchu před bariérou na pelety/dřevo otevřené.

• Pokud je nainstalován systém přívodu externího vzduchu, ujis-

těte se, že je přístupné jeho vnější ústí.

• Pokud ani jeden z výše uvedených postupů nefunguje, kontak-

tujte, prosím, kominíka, nebo vašeho dealera Tulikivi.

POKUD JSOU Z KOMÍNA VIDĚT PLAMENY

• Uveďte regulátor přívodu vzduchu do polohy „zavřeno“.

• Ujistěte se, že jsou dvířka topeniště zavřena.

• Kontaktujte hasiče, i když se již plameny z komína neobjevují.

• Nehaste oheň v krbových kamnech vodou.

•

Po vyřešení tohoto problému je nutné provést revizi komína a krbových kamen.

Page 60

1. 2.

Pri montáži, používaní, čistení musíte s ohľadom na použité palivo vždy dodržiavať národné, regionálne a miestne predpisy.

Pri používaní mastencových pecí buďte opatrní. Škrtiaca klapka (ak je vo výbave) a prívod vzduchu s a nesmú príliš skoro uzatvá rať, pretože by vznikal nebezpečný plyn oxid uhoľnatý.

Uvedenie do prevádzky

VYSUŠENIE PECE

Po montáži nec hajte Vašu pec Tulikivi vyschnú ť 3 – 4 dni pri izbovej teplote (+20 °C), pri otvorených dvierkach ohniska a popolníka. V prípade, že je vo výbave aj škrtiaca klapka, otvorte aj tú.

Pozor, niektoré časti pece sú horúce už krátko po rozkúrení. Dbajte, aby sa Vaše deti nedtkli týchto častí, pretože sa môžu popáliť.

PRVÉ KÚRENIE

Po vysušen í pece môžete začať s vysušova cím rozkurovaním, ktoré trvá 3-4 dni. . Prvý deň zakúrte v mastencovej peci so štvrtinou náplne ohniska (cca 1 kg) so suchým drevom. Nechajte drevo vyhorieť a pec znovu ochladiť. Ďalší deň zakúrte v mastencovej peci s polovičnou dávkou paliva (cca 2 kg) a nechajte ju opäť vychladnúť. Na tretí deň môžete už nechať vyhorieť plnú dávku paliva v ohnisku (cca 4 kg,) a pec opäť nechajte ochladiť. Vysušovacie kúrenie je týmto ukončené.

PALI VO

Pre kúrenie v masten covej peci Tulikivi sa môžu použiť v šetky druhy dreva a drevených brikiet. Používajte len suché drevo s vlhkosťou 15-20%. Palivové drevo pre nasledujúci deň odporúčame už predchádzajú ci deň uložiť do miestnos ti s izbovou teplotou, aby sa ohrialo a jeho povrch vyschol. Používajte palivové drevo s priemerom 4-10cm. Doporučená dĺ žka je 25-30cm a pri kúrení v rúre na pečenie, podľa dĺžky ohniska. Guľaté kusy dreva vždy naštiepajte.

Pece nie sú určené pre spaľovanie smetí a odpadkov. Nepoužívajte žiadne tekuté palivá a to ani pri zakurovaní.

MNOŽSTVO DREVA

Maximálne množstvo dreva spaľovaného v Tulikivi peci závisí od veľkosti pece (cca 1 kg na 100 kg hmotnosti pece) a spôsobe kúrenia. Napr íklad v peci vážiacej 1300kg môžete spaľovať ma ximálne 13 kg dreva. Maximálne množstvo dreva a množstvo na 1 priloženie nájdete pre každý model v tabuľke na konci tohto návodu na použitie. Ak máte špeciálny model, neuvedený v tabuľke držte sa hore uveden ého návodu. Nikdy neuklad ajte drevo v ohnisku tak, aby sa dotýkalo skla na dvierkach ohniska.

Denné kúrenie

KONTROLA ROŠTU A POPOLNÍKA

Pred zapálením ohňa sa presvedčte, že je rošt čistý (o b r.1) a popolník nie je plný. Pri vyprázdňovaní popolníka otvorte dvierka na popolní ku a opatrne vyber te popolník von (ob r.2). Po vyprázdnení

dávajte pozor, aby sa popolní k vrátil správne na svoje mi esto. Počas kúrenia popolník nevyberajte. S popolom manipulujte kvôli bezpečnostným dôvodom vždy len vo vychladnutom stave.

DOSTATOK SPAĽOVACIEHO VZDUCHU

Otvorte šk rtiacu klapku (ak je vo výba ve) a za istite dostatočný prívod spaľovacieho vzduchu (ob r.3). Presvedčte sa, že sú prívodné vzduchové kanály voľné a že sa pred nimi nenachádzajú žiadne predmety, ktoré by bránili prístupu spaľovacieho vzduchu (napr. sneh, alebo l ístie pokiaľ je k pe ci privedený externý prí vod vzduchu). V prípade potreby vypnite digestor, alebo strojné vetranie. Pokiaľ nie je k peci privedený externý prívod vzduchu, prívodné vzduchové kanály sa nachádzajú pod klapkou popolníka. Poloha regulátora pre prívod vzduchu počas kúrenia je znázornená na obrázku 4.

Približne 5 – 10 minút p red zapálením ohňa otvo rte úplne škrtiacu klapku ak je nainštalovaná (obr. 3) a nastavte regulačnú klapku do polohy spaľovanie (o br.4).

DOSTATOČNÝ ŤAH

Ak ste mastencovú pec dlho nepoužívali vyskúšajte, či je ťah dostatočný. Pokrčte kus p apiera, položte ho na rošt, za páľte ho a zatvorte dvie rka na ohnisku (obr.5 ). Ak horí pl ameň dostatočne jasne a zvisle, ťah j e dostatočný. Pri T modeloch sa dá ť ah ešte zlepšiť otvorením prepú šťacej klapky. Pri zlom ť ahu môžete uviesť vzduch v komíne do pohybu tak, že zapálite kus papiera v čistiacom otvore v peci, alebo na komíne, alebo pomocou fénu zohrejete vzduch

Page 61

1. 5.4.

SVK

v komíne, čím sa dostane do pohybu. Pri niektorých modeloch sú čistiace otvory na peci umiestnené na bokoch pece u iných sú vo vnútri popolníka.

ZAPÁLENIE

Mastencovú pec zapaľujete s rozkurovacou dávkou dreva, ktorá by mala byť zhruba 10% z celkového množstva dreva určenéh o na kúrenie v dane j peci. Úlohou rozkurovacej dávk y je zahriať ohnisko, pred naložením palivového dreva. Vďaka zahriatiu ohniska pomocou rozkurovacej dávky sa dosiahne čisté horenie počas hlavného kúrenia. Na rozkurovaciu dávku používajte suché palivové drevo naštiepané na triesky (priemer 1-3cm). Rozkuriovaciu dávku dreva zapálite tak, že na rošt položíte zapaľovací materiál (pevný zapaľovač, papier) a na vrch naložíte tenké triesk y z palivového dreva. (ob r.6 ). Keď sa rozkurovacia dávka rozhorí , nastavte regulátor vzduchu do fázy spaľovania.

Pri rozkurovaní otvorte dvierka na popolníku a samotný popolník mierne pov ytiahnite, aby bolo zabezpe čené dostatok vzduchu pre spaľovanie cez rošt.

PRIKLADANIE

Palivové drevo prikladajte až po tom, čo predchádzajúca dávka dreva zhorí až po uhlíky. Polená klaďte vždy naprieč roštu, aby sa nenachádzali priamo pred dvierkami do ohniska. Ohnisko naplňte maximálne po štrbinu pre prívod vzduchu do ohniska (obr. 7). Pri normálnom kúrení priložte odporúčané množstvo dreva na 3 až 4

krát. Počas používania musia byť dvierka do ohniska uzatvorené, aby bolo zaručené čisté spaľovanie.

UKONČENIE KÚRENIA

Keď zhorí posledná dávka dreva až po uhlíky, nastavte regulátor vzduchu do polohy fázy dohorenia (obr.8) a zhrňte uhl íky do stredu roštu podľa (ob r. 9). Uhlíky niekoľkokrát prehrabnite pokiaľ úplne nezhoria. Zavrite regulátor vzduchu (poloha -) a napokon aj škrtiacu klapku, ak je vo výbave.

Pamätajte! Kysičník uhoľnatý je plyn bez zápachu a farby, musíte byť opatrní. Klapku na prívod vzduchu nezatvárajte príliš skoro, môže to viesť k tvorbe nebezpečného oxidu uhoľnatého.

Počas horen ia a ešte dlho po ňom môžu by ť určité časti mastencovej pece horúce napr. rúčka na dverách , rám dvierok, alebo vnútorné časti ohniska. Vzhľadom na konštrukciu pece je vonkajšia plocha pece zahriata na najvyššiu teplotu najskôr po pol hodine až dvoch hodinách po zhorení poslednej dávky dreva. Aby nedošlo k prehriatiu pece, dodržujte pokyny v tomto návode na obsluhu. Na mastencovú pec a jej súčasti neklaďte nikdy horľavé predmety.

TYPY PRE MASTENCOVÉ PECE S RÚROU NA PEČENIE

Rúra na pečenie sa vyhrieva ako normálna pec. Pri kúrení v rúre na pečenie sa primárny vzduch privádza otvormi vzduchu na dvierkach rúry na pečenie. Po dohorení sa uhlíky a popol zmätú cez otvor v zadnej čas ti rúry na pečenie do s podného ohniska, kde môžu d oho-

rieť. Pre dosiahnutie rovnomernej teploty pri pečení sa doporučuje kúriť deň predtým aspoň hodinu v hlavnom ohnisku pece. Týmto spôsobom sa rúra na pečenie zohreje rýchlejšie a rovnomernejšie.

TYPY PRE PEČENIE V SPOR ÁKOCH

V rúre na pečenie sa počas zapaľovania a kúrenia s a prívody vzduchu na klapke rúr y na pečenia a klapke po polníka nechávajú ot vorené. Pri dohorievaní sa vzduchové prívodné otvory nechávajú otvorené napol. Pre d pečením sa žeravé uhlí ky a popol posunú cez ot vor v zadnej časti rúry na pečenie na rošt, kde dohoria a eš te ďalej vydávajú teplo. V tejto fáze sa vzduch na dvierkach rúry na pečenie

Polohy regulátora pre primárny vzduch, vírivá komora Tulikivi

Fáza spaľovania Poloha páčky regulátora vzduchu (umiestnené na dvierkach popolníka)

Fáza spaľovania Poloha +

Fáza dohorenia Poloha l

Vyhasnutie Poloha -

Page 62

uzavrie a primárny vzduch na vyhorenie zvyšného paliva je privádzaný cez otvory na dvierkach popolníka.

Čistenie a údržba

PRED HORENÍM

Pred každým horením vyčistite rošt a celé ohnisko od popola. V peciach s vírivou komorou, taktiež vyčistite od popola rošt a prieduchy vzduchu umiestnené medzi stenami ohniska a roštom, ktoré privádzajú vzduch pre horenie. Skontrolujte či nie je plný popolník, ktorého obsah môže byť maximálne po značku na jeho spodnom okraji. Pri vyprázdňovaní popolníka je dobré, ak sa vyčistí od popola aj čas ť pece, kde je popolník umi estnený. Pre vašu bezpečnosť pracujte s popolníkom až po jeho vychladnutí.

Ak na čistenie použijete vysávač, bezpodmienečne musíte použiť pri vysávaní dodatočné zariadenie určené pre vysávanie popola. Z bezpečnostných dôvodov môžete čistiť pec a popolník len vtedy, keď sú pec a popol úplne vychladnuté.

ČISTENIE OHNISKA

Vašu mastencovú pec by ste mali vyčistiť pravidelne prinajmenšom raz za rok. Musíte vždy dodržať národné, regionálne a miestne pravidlá č istenia pece a komína. Opatr ne otvorte čistiace otvor y tak, aby ste nep oškodili tesnenie. Po vyčis tení sa uistite, že čistiace otvory sú riadne zavreté a popolník je na svojom mieste. Napokon uzavrite obslužné dvierka.

Ak máte pec s víri vou komorou, tiež by ste mali vyčis tiť všetok zatúlaný popo l spoza ochranných panelov v oh nisku a medzi mriežkou a pecou. Pec musí byť počas čistenia studená.

ČISTENIE MASTENCOVÝCH POVRCHOV

Vašu pec čistite len keď je studená. Pri pravidelnom čistení najskôr utrite povrch pece vlažnou vodou so saponátom na riad. Nechajte tekutinu chvíľku pôsobiť, potom ju zmyte a povrch utrite do sucha mäkkou handro u. Veľké mastné škvrny sa da jú s dodaným čistiaci m prostriedkom na m astenec (tulikivi cleaning a gent 4), ktorý dos tanete od svojho tulikivi predajcu, bez problémov vyčistiť.

Poškrabaný povrch sa dá najlepšie opraviť pomocou jemnej kovovej kefky.

Fľaky na leštených mastencových povrchoch môžete pomocou brúsneho papiera so zrnitosťou 400 bez problémov odstrániť. Nikdy neodstraňujte ryhy pomocou špongie.

Brúsny papi er pomôže aj pri odstraňov aní malých rýh. Masten cové povrchy brúste vždy opatrne. Stopy po šmirgľovaní nebude vidieť, ak vybrúsite celý blok mastencového povrchu až po špáry na každej strane. Po šmirgľovaní umyte mastencový povrch od prachu z brúsenia vlažnou vodou a nechajte ho vysušiť.

Vašu pec čistite len keď je studená. Pri pravidelnom čistení najskôr utrite povrch pece vlažnou vodou so saponátom na riad. Nechajte

tekutinu chvíľku pôsobiť, potom ju zmyte a povrch utrite do sucha mäkkou handrou. Veľké mastné škvrny sa dajú s dodaným čistiacim prostriedkom na mastenec bez problémov vyčistiť. Dodržujte informácie na p riloženom návode. Väčš ina škvŕn a malých šk rabancov sú čistiteľné s brús nou špongiou dodan ou s pecou. Pri šmirgľovaní buďte opatrný.

Stopám po šmirgľovaní s a dá vyhnúť tým, že bude te šmirgľovať celý blok kameňa od jednej fugy po druhú. Po šmirgľovaní umyte povrch vlažnou vodou a opatrne v ysušte.

ČISTENIE POVRCHOV NATRENÝCH S FARBOU TULIKIVI

Farebný náter Tulikivi je určen ý pre aplikáciu na mastencové pov rchy pecí a „figure“ povrchy (napr. Aalto a Kide). Pec čistite len vtedy, keď úplne ochladla. Pri bežnom čistení povysávajte povrch pece a zotrite prach vlhkou handričkou. V prípade potreby zotrite povrch pece s vodou a trochou saponátu. Nikdy netrite povrch príliš nasilu. Povrch utrite špongiou tak, aby nevznikali utieraním farebné rozdiely a to najmä pri povrchu s aplikovanou š edou farbou Tulikivi. Na svetlých povrchoch sa dajú vzniknuté mastné škvrny odstrániť čistiacim prostriedkom dodaným s pecou. Dodržujte pr itom návod na použitie na obale čistiaceho prostriedku. Nikdy nečistite týmto prostriedkom tmavé plochy natrené šedou farbou Tulikivi. Veľké mastené škvrny a mechanické poškodenia musia byť odstránené pomocou farby Tulikivi. Pri použití Tulikivi farby dodržiavajte návod

na aplikáciu priložený v balíčku s Tulikivi farbou.

Page 63

10. 12.8.

11.

ČISTENIE SKLA A RÁMU DVIEROK

Dvere Tulikivi pecí b oli navrhnuté tak, že prúd v zduchu uchová dvere zvnútra čis tými. Ak sa aj napriek tomu na sklo usad í sadza, očistite ju hneď po vychladnutí pece. Popol je ekologický čistič, ktorý je vždy po ruke. Pozbierajte trošku popola z popolníka s navlhčenou handričkou a zľahka trite oblasť na skle znečistenú sadzou. Potom zotrite sklo mokrou handrou a opatrne vysušte (o br.12 ).

Na čistenie rá mu dverí môžete použiť sapon át na čistenie riadu. Nikdy nepoužívajte rozpúšťacie prípravky na čistenie. Výrobca neprijíma reklamácie za nepovolené zmeny, alebo dostavby urobené na konštrukcii pe ce. Len náhradné diely, ktoré bol i odsúhlasené výrob com a riadne inštalované, sú schválené pre použitie pre vašu pec!

PRAVIDELNÉ ČISTENIE

Mastencová pec musí byť pravidelne minimálne jeden krát za rok ošetrená. Pri č istení a ošetrovaní pece musia by ť vždy dodržiavané národné, regionálne a miestne predpisy. Buďte opatrní pri otváraní čistiacich otvorov, aby ste nepoškodili tesnenia na zátkach. Po údržbe sa pre svedčte, že ste zátky znovu vloži li do čistiacich otvorov v popolníku. Zavrite dvierka na ohnisku.

Opatrenia, ktoré je nutné urobiť pri zlej funčnosti

Pri zlej zhode oko lností môže technické vetranie sp ôsobiť problémy s ťahom, pred ovšetkým ak sa jedná o stroj ové odsávanie vzduchu. Výkonný odsávač prachu môže spôsobiť v byte podtlak, ktor ý zabráni správn emu odťahu spalí n. Nízky tlak, vlhkosť, si lný vietor, môžu brániť od ťahu spalín. Nízk y tlak spôsobuje vždy hor ší ťah, ako pri dobrom poč así, alebo mraze. Ak mastencová p ec nie je dlhšiu dobu používan á, hromadí sa v komíne vlhkos ť. V lete môžete tento problém vyrie šiť tak, že necháte pootvore né dvierka na popolní ku. Vlhkosť sa potom nemôže v komí ne kondenzovať, pretože tomu bráni prúdenie vzduchu. Dôvod zlého ťahu môže byť aj v okolí domu. Ak mastencová pec n emá správny ťah pri určit ých smeroch vetra, nie je príčina v ma stencovej peci, ani v komíne. dôvo dom môže byť strom nachádzajúc i sa v blízkosti domu, hustý l es, veľký kopec, aleb o svah a niekedy dokonc a aj tvar strechy. Problém je možn é vyriešiť spíle ním stromov, zväčšením výšky komína, alebo obmedzením využívania mastencovej pece pri nepriaznivých smeroch vetra.

Ak sa naraz používa niekoľko pecí, alebo krbov, musíte zabezpečiť dostatočný prístup vzduchu.

POKIAĽ MASTEN COVÁ PEC NEMÁ SPR ÁV NY ŤA H, ALEBO Z NEHO VYCHÁDZ A DYM

• Vypnite ventilačný systém a digestor.

• Skontrolujte, či je otvorená škrtiaca klapka.

• Otvorte dvere, alebo okno na izbe.

• Otvorte škáru na dvierkach ohniska.

•

Skontrolujte, či nie sú blokované otvory medzi ohniskovými panelmi.

•

V prípade externého prívodu vzduchu skontrolujte, či je otvorený externý prívod vzduchu, aj mimo domu.

•

Ak tieto opatrenia nepomôžu, obráťte sa na kominára, alebo autorizovaného Tulikivi predajcu.

AK SA V KOMÍNE ZAPÁLIA SADZE

• Zatvorte regulátor vzduchu.

• Majte zatvorené dvere na peci.

•

Kontaktujte bezpodmienečne najbližších požiarnikov, aj keď sadze už vyhasli.

• Nepokúšajte sa zahasiť oheň vodou.

• Po požiari v komíne musí kominár skontrolovať mastencovú pec

aj ťah vzduchu pred ďalším kúrením.

Page 64

Mallikohtaiset puumäärät (koskevat myös päältäliitos- eli T-malleja). Kts. käyttöohje, kohta puumäärät. Modellspeciﬁka vedmängder (gäller även toppanslutna, dvs. T-modeller). Se bruksanvisningen, avsnittet Vedmängder. Amount s of wood for each mode l (also appl icable to top-vented, tha t is, T models). See the ‘Amou nts of wood’ secti on in the manual. Modellspeziﬁsche Brennholzmengen (auch für von oben angeschlossene T-Modelle). Siehe Bedienungsanleitung unter Brennholzmenge. Houthoe veelheden per mo del (gelden ook voo r modellen met bove naansluiting, o fwel T-modellen). Zie gebr uiksaanwĳzing , bĳ houthoeveelheden. Quantità di legna secondo il modello di stufa (valgono anche per i modelli T, con attacco in alto). Vedi le istruzioni d’uso, paragrafo “quantità di legna”. Quantités d e bois par modèle (égal ement applicabl es aux modèles T, c.-à-d. avec r accord par le haut). Cf. mode d’empl oi, point « quantités d e bois ».

Величина дровяных закладок относительно моделей каминных печей (в т.ч для моделей с верхним подключением к дымоходу или т.н. T-модел ей). См. инс трукцию, п од пункто м «Величина д ровяных з акладо к».

Mudelitel e vastavad puude kogu sed (kehtivad ka pealtl iitega ehk T-mudelite puhu l). Vt kasutusjuhendi p unkti „Puude kog us”. Malkas daudzums, kas nepiecieš ams katram modelim ( tai skaitā mo deļiem ar augšēj o pieslēgumu un T mod eļiem) Skat. Instrukcijas sadaļu „Malkas daudzums”. Krosnių-židinių sunaudotu malkų kiekis (t.t. modeliams su viršutinių pajungimų į dūmtraukį, tekste T-modeliai) Žr. eksploatavimo instrukci joje, nuoroda „Ma lkų kiekis“ Količina d rv za kurjenje v p osameznem tipu ka mina (tudi za kamine z go rnjim priklo pom T- model). Za količin o drv upoštevaj te tabelo. Specyficzna ilość opału – drewna dla modelów (również modele –T z przyłączem górnym ). Patrz instrukcja obsługi pod: ilość opał u – drewna. Množst ví palivového dřev a pro jednotlivé mo dely (včetně model ů T připojených sh ora). Viz návod k obsluze, kapi tola „Množst ví dřeva“. Množst vo palivového dreva pre je dnotlivé model y (vrátane modelov p ripojených zhor a a označených ako T). Viď návo d na použitie kapitola „ Množstvo dreva“.

A B C

kg lbs /USA kg lbs/USA

KIPITTI 13 29 4 9 3

KIRAKKA 13 29 4 9 3

KOUTA 15 33 4,5 10 3

LAINIO 18 39,7 4,4 9,7 4

LOUHI 13 29 4 9 3

NORVA 17,5 38,6 4,4 9,7 4

OLOS 19 41,9 4,5 10 4

PAHTA 20 44 4,5 10 4

SARMI 20 44 4,5 10 4

SILO 13 29 4 9 3

SONKA 20 44 4,5 10 4

VALKIA, NAMMI, PARNA, HEINÄ, NUKKA, RUOKO

15 33 4,5 10 3

VALKIA 2D 12 26,5 4 9 3

VASA 13 29 4 9 3

VASKI 15 33 4,5 10 3

A = Põletatav puuhulk , (kg) B = Lisatav puudekogus, (kg) C = Lisatavate koldetäite hulk

= Tulikivi keeriskolle

A = Malkas daudzums, (kg) B = Malkas papildus piemešana, (kg) C = Papildus piemešanu daudzums

= Tulikivi vir puļveida kurtuve

A = Sunaudotas malkų kie kis, (kg) B = Papi ldomas malkų kiekis, (kg) C = Kiekis pa pildomu įkrovų /ry šulėlių

= Sūkurinė degimo kamera Tulikivi

A = Predpisana kol ičina drv za en kratno kurjenj e (kg)

B = Količ ina drv za enk ratno nalaga nje (kg) C = Število nalaganj

= Tulikivi-krožna komora

A = ilość – c ałkowita drewna, (kg) B = ilość - jednorazowa ws adu, (kg) C = ilość - wsadów

= komora cyrkulacyjna - Tulikivi

A = množs tví palivového dřeva (kg) B = přikládané množst ví (kg) C = přikládané dávky

= vířivé topeniš tě Tulikivi

A = množs tvo palivového dreva (kg) B = prikladané m nožstvo (kg) C = počet dávok na prikladanie

= vírivá komora Tulikivi

A = Poltettava pu umäärä, (kg)

B = Lisättävä panos, (kg) C = Lisäysten lukumäärä

= Tulikivi-pyörrepesä

A = Total vedmäng d som ska eldas, (kg) B = Påfyllning, (kg) C = Antal påfyllningar

= Tulikivi virveleldstad

A = Amount of wood to be burnt (lbs) B = Additional load (lbs) C = Number of additional loa ds

= Tulikivi whirl cham ber

A = Brennh olzmenge, (kg) B = Nachlegemenge, (kg) C = Nachlegechargen

= Tulikivi-Wirbelfeuerraum

A = Te verbrande n hoeveelheid hout, (kg) B = Hoeveelheid per vulling, (kg) C = Aantal bĳvullingen

= Tulikivi wervelka mer

A = Q uantité de bois à brûler, (kg) B = Charge à ra jouter, (kg) C = Nombre d e rajouts

= Foyer à tourbillon Tulikivi

A = Quanti tà di legna da bruciare (kg) B = Carico d a aggiungere (kg) C = Numero di aggiunte

= focol are a vortice Tulikivi

A = Сжиг аемое кол- во дров, (к г) B = До полните льная за кладка , (кг) C = Кол- во дополни тельных з аклад ок

= В ихрева я топка Tulikivi

Page 65

Page 66

www.tulikivi.com, Tulikivi Oyj, FI-83900 Juuka, Tel. +358 403 063 100, Fax +358 2060 50710

Tulikivi KO1140 Operating Manual

Specifications and Main Features

Frequently Asked Questions

User Manual